Jedro

Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot nedovoljen) ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje zagovornik, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz drugega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pred odločanjem o predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vpogledalo v evidenco kazenskih točk pri Ministrstvu za pravosodje ter podatke o zadevi EPVD 974/2017 in ugotovilo, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017, ki je trajala do 6. 3. 2019, še nista minili dve leti. Zato je v skladu s četrtim odstavkom 202.d člena ZP-1 storilčev predlog za odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrglo nedovoljen.

5. Ker četrti odstavek 202.d člena ZP-1 določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je povsem jasno, da je za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sklep neobrazložen do te mere, da ga ni mogoče ustrezno preizkusiti s strani obdolženca. Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev oprlo na vpogled v spis EPVD 974/2017, ki je predložen predmetnemu spisu in kjer se na list. št. 23 do 25 nahaja sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz povratnic, ki so pripete k sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 974/2017, je razvidno, da je sklep bil vročen tako storilcu, kot tudi zagovorniku in sicer 5. 12. 2017, v sklepu pa je bila določena 15-mesečna preizkusna doba, kar pomeni, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekla 6. 3. 2019 pravilna, obdolženec in zagovornik pa sta s tem seznanjena. Nenazadnje tudi zagovornik v nadaljevanju pritožbe navaja, da so bile kazenske točke za prejšnji prekršek, ki so bile podlaga za izdajo odločbe EPVD 974/2017, izbrisane iz kazenske evidence in da je sodišče s sklepom z dne 16. 3. 2020 sklenilo, da se sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, ker storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in je sledil navodilom sodišča. Na podlagi takih navedb je mogoče utemeljeno sklepati, da je tako storilcu kot tudi zagovorniku dobro znano, kdaj se je preizkusna doba iztekla in da je ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede izteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna. Ob taki ugotovitvi pa je pravilna tudi odločitev o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj take posledice določa četrti odstavek 202.d člena ZP-1. 6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je storilec dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.