Jedro

S parcelacijo se ne spreminja pravno stanje na zunanjih mejah nastalih parcel. Neutemeljene so navedbe o že priznanem statusu stranke v postopku, kar je bilo storjeno z vabilom na mejno obravnavo, saj sama mejna obravnava, opravljena v naravi s strani geodetskega izvajalca, še ne predstavlja upravnega postopka parcelacije, v katerem se lahko zahteva priznanje statusa stranke.

Tožeče stranke kot lastnice sosednje parcele, ki se s sporno mejo ne dotika v nobeni točki novonastalih parcelnih mej, nastalih z združitvijo in delitvijo, ne varujejo nobene svoje pravne koristi, ki bi bila priznana z zakonom in zato tudi ne izkazujejo pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku parcelacije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S sklepom št. ... z dne 21.9.2006 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) Območna geodetska uprava A. (v nadaljevanju: prvostopni organ) tožečim strankam ni priznala lastnosti stranke v postopku parcelacije na parcelah št. 1815/1 in 1817/2 k.o. B. V obrazložitvi navaja, da na zahtevo strank A.A., B.B., C.C. vodi postopek parcelacije, ureditve mej in spremembe vrste rabe na parcelah 1815/1, 1815/2, 1818 in 1817/2 k.o. B., vse v lasti navedenih strank. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 13.1.2006, iz zahteve strank in iz elaborata geodeta D.D. je razvidno, da se v tem postopku ni urejala meja med zemljišči v lasti A.A., B.B., C.C. (1817/2, 1815/1, 1815/2,) in parcelo 1821/1 v lasti tožečih strank. Slednje so navedle, da je ta meja predmet sodnega postopka pri Okrajnem sodišču v F., kar je bilo po poizvedbah pri navedenem okrajnem sodišču sicer potrjeno. Vendar v nadaljevanju prvostopni organ citira določbo 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2), ki določa kdo ima pravico udeležiti se postopka. Nadalje navaja določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02 – ZENDMPE), ki v 45. členu določa, da je stranka v postopku parcelacije lahko zemljiškoknjižni lastnik ali pa oseba, ki je na podlagi pravnega posla pridobila pravico, da se kot lastnik vpiše v zemljiško knjigo in je tudi že vložila predlog za vpis. Na podlagi vseh ugotovljenih dejstev zato zaključuje, da lahko v postopku parcelacije na parcelah 1815/1 in 1817/2 sodelujejo le lastniki teh parcel A.A., B.B., C.C., tožeče stranke pa nimajo pravice biti stranka v tem postopku, saj niso lastnice parcel, ki se delijo in zato njihova pravna korist ni izkazana. Glede na vse navedeno se jim v skladu s 142. členom ZUP ne prizna lastnosti stranke v tem postopku.

Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije (v nadaljevanju: tožena stranka) je z odločbo št. ... z dne 13.12.2006 pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo.

Tožeče stranke v tožbi zoper izpodbijani sklep uvodoma svoj interes za vstop v postopek izkazujejo z vabilom na geodetsko opravilo, pri čemer navajajo, da so bile s strani izvajalca parcelacije pozvane v postopek, saj se s postopkom posega v njihov interes kot lastnikov mejne parcele 1821/1 k.o. B.. Ker se jim ne prizna statusa stranke v zadevi, se ne morejo seznaniti niti z vrsto geodetskega opravila niti o nameri naročnika, zaradi česar so oškodovane. Glede na to, da meja med njihovo nepremičnino in predlagatelji parcelacije ni urejena, parcelacija parc. št. 1815/1 in 1817/2 ne more biti dopustna, saj je po določbi 46. člena ZENDMPE pogoj za parcelacijo predhodna ureditev meje. Sklicujejo se tudi na sodni spor zaradi varovanja lastninske pravice predlagateljev parcelacije, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v A., iz podatkov katerega izhaja, da del objekta tožečih strank stoji na sporni mejni črti. Navedeno potrjuje navedbe, da bodo s parcelacijo njihovi interesi prizadeti. Menijo, da je odločanje o njihovi pravici sodelovanja v postopku kot stranke z interesom, preuranjeno. Sodišču predlagajo, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke spremeni tako, da se pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako,da se tožečim strankam prizna status stranke v postopku parcelacije parc. št. 1815/1 in 1817/2 k.o. B..

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov v upravnih spisih in iz odločbe tožene stranke izhaja, da so A.A., B.B., C.C. (v nadaljevanju: predlagatelji) vložili zahtevo za 1.) združitev parcel št. 1815/1 in 1817/2, 2.) za ureditev dela meje med združeno parcelo in parc. št. 1815/2, prav tako v lasti predlagateljev, 3.)za parcelacijo združene parcele ter 4.) za spremembo vrste rabe enotne parcele in parc. št. 1818, vse k.o. B.. V ta namen je bila s strani geodetskega podjetja (in ne upravnega organa) opravljena mejna obravnava dne 13.1.2006, na kateri so bile prisotne tudi tožeče stranke kot mejaši parcel, za katere je zahtevana izvedba parcelacije. V upravnem postopku pred prvostopenjskim organom so tožeče stranke podale zahtevo za udeležbo v postopku parcelacije. Po določbi 43. člena ZENDMPE je parcelacija združitev parcel in delitev parcel (1. odstavek); združitev parcel pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic (2. odstavek), delitev parcel pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic (3. odstavek). Glede na navedeno je razvidno, da se s parcelacijo ne spreminja pravno stanje na zunanjih mejah nastalih parcel. Tožeča stranka svoj interes za sodelovanje v postopku izkazuje z navedbami o spornosti meje v stičnih točkah na tromeji parc. št. 1815/1, 1815/2 in 1821/1, vse k.o. B. in na tromeji parc. št. 1815/2, 1817/2 in 1821/1, vse k.o. B.. Iz upravnih spisov izhaja, da se s parcelacijo, torej združitvijo parc.št. 1815/1 in 1817/2, obe k.o. B. (obeh v lasti predlagateljev) v enotno parcelo oziroma nato ponovno delitvijo novonastale enotne parcele, v zunanjo mejo obeh parcel (parc. št. 1817/2 in 1815/2 k.o. B., v lasti predlagateljev), in zunanjo mejo parcele 1815/2 k.o. B. v lasti tožečih strank, ne posega. Zato je tudi po presoji sodišča neutemeljeno sklicevanje tožečih strank na določbo 1. odstavka 46. člena ZENDMPE, po kateri morajo biti pred izvedbo delitve parcel urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo. Nova meja, ki bo nastala med 1815/2 in novonastalo združeno parcelo 1815/1 in 1817/2, vse k.o. B. namreč z mejo, proti parc.št. 1821/1 k.o. B. tožečih strank nima niti ene stične točke. Zato so v tem delu brezpredmetne navedbe o spornosti te meje, glede katere potekajo spori na različnih sodiščih, in tožeče stranke z njimi ne izkazujejo pravnega interesa za vstop v postopek parcelacije. Prav tako pa so neutemeljene navedbe o že priznanem statusu stranke v postopku, kar je bilo storjeno z vabilom na mejno obravnavo, saj sama mejna obravnava, opravljena v naravi s strani geodetskega izvajalca, še ne predstavlja upravnega postopka parcelacije, v katerem se lahko zahteva priznanje statusa stranke.

Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki pa med strankami niti ni sporno (tožeče stranke nasprotnega, da se na sporno mejo s parcelacijo sploh ne posega, ne zatrjujejo niti izkazujejo), pa sta po presoji sodišča oba organa tožene stranke pravilno uporabila materialno pravo, torej določbe 45. in 46. člen ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka parcelacije in ostale stranke tega postopka oziroma ureditev mej pred delitvijo parcel. Tožeče stranke kot lastnice sosednje parc.št. 1821/1, ki se s sporno mejo ne dotika v nobeni točki novonastalih parcelnih mej, nastalih s z združitvijo in delitvijo, ne varujejo nobene svoje pravne koristi, ki bi bila priznana z zakonom in zato tudi ne izkazujejo pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku parcelacije. To izhaja že iz same opredelitve parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. ZENDMPE, dodatno pa še iz določb 45. in 46. člena istega zakona.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.