Jedro

Če je bila tožba vložena v času veljavnosti prejšnjega ZSZD in se je spor nanašal na plačilo opravljenega dela po pogodbi o delu, neglede na določbe 68. in 75. člena ZDSS za odločanje ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče s splošno pristojnostjo. V času, ko je bila tožba vložena, so bila za odločanje v sporih iz pogodbe o delu po 107. do 110. členu ZDR pristojna redna sodišča (sodišča s splošno pristojnostjo).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče.

Obrazložitev

Tožnik je v predlogu, ki je bil dne 7.10.1993 vložen pri takratnem Sodišču združenega dela, zahteval od tožene stranke plačilo 15.981,34 USD v tolarski protivrednosti, posebej pa še 50.000,00 SIT, vse z obrestmi. Naknadno je skrčil tožbeni zahtevek na 7.699,56 DEM v tolarski protivrednosti, z obrestmi. Navedeni znesek bi mu naj tožena stranka dolgovala iz naslova delovnega razmerja, ki bi ga naj kot poveljnik sklenil za opravljanje dela na ladji A. Navedeno specializirano sodišče se je s sklepom z dne 2.2.1994, izreklo za stvarno nepristojno in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo takratnemu Temeljnemu sodišču. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del. Za odločanje v takšnih sporih ni bilo pristojno takratno sodišče združenega dela. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 18.5.1995 pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep zavrnilo.

Ugotovilo je, da je tožnik zahteval plačilo na podlagi pogodbe o delu. Za odločanje o takšnih zahtevkih je pristojno sodišče s splošno pristojnostjo. Po določbah 107. do 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, v nadaljevanju: ZDR), ki urejajo pogodbo o delu, za začasna oziroma občasna dela ni mogoče skleniti delovnega razmerja.

Okrajno sodišče je odločalo v stvari sami in tožniku prisodilo 7.699,56 DEM v tolarski protivrednosti z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče, Višje sodišče, je v sklepu, s katerim je razveljavilo prvostopno sodbo, med drugim sprejelo stališče, da sta stranki dne 26.6.1993 sklenili delovno razmerje in da tožnik zahteva plačilo plače, za takšne zahtevke pa je pristojno specializirano sodišče, ne pa sodišče s splošno pristojnostjo.

Okrajnemu sodišču je predlagalo, da sproži spor o pristojnosti.

Okrajno sodišče je na podlagi 23. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP) v sporu o pristojnosti, ki ga je sprožilo s predlogom z dne 4.5. tega leta, povzelo stališče Višjega sodišča. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno sodišče s splošno pristojnostjo.

Pristojnost nekdanjih sodišč združenega dela je bila določena v Zakonu o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74, 38/84, v nadaljevanju: ZSZD). Dne 13.5.1994 je začel veljati Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, v nadaljevanju: ZDSS), ki ureja tudi pristojnost sodišč v individualnih delovnih sporih, med drugim tudi pristojnost za odločanje v sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del. Samoupravna sodišča so bila po določbah ZSZD pristojna odločati v statusnih sporih (prvi odstavek 16. člena), v sporih, ki so izvirali iz samoupravnih sporazumov (prvi odstavek 16. člena, drugi odstavek 17. člena), v sporih v zvezi z odločitvami arbitraž in razsodišč (drugi odstavek 17. člena), pa tudi v sporih iz (individualnih) delovnih razmerij (22. člen). V tem zakonu ni bilo določeno, da bi bila samoupravna sodišča pristojna odločati v sporih, ki so izvirali iz pogodb o delu, ki jih ureja ZDR v 107. do 110. členu. Čeprav se pogodba o delu, ki jo ureja ZDR, razlikuje od pogodbe o delu, ki je urejena v 600. in naslednjih členih Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/98, v nadaljevanju: ZOR), s pogodbo o delu po ZDR ne nastane delovno razmerje. Zaradi tega spori, ki izvirajo iz pogodb o delu, v načelu ne sodijo med delovne spore. To načelo ne velja v primeru, če je v procesnih določbah posebej urejeno, da so za spore iz pogodbe po ZDR pristojna delovna sodišča (kot je npr. sedaj urejeno v 4. točki 4. člena ZDSS).

Pred začetkom veljavnosti ZDSS za spore iz pogodb o delu po ZDR ni bila določena pristojnost samoupravnih sodišč. Predlog pri prvostopnem delovnem (samoupravnem) sodišču je bil vložen pred začetkom veljavnosti ZDSS. Iz podatkov spisa izhaja, da je pogodbo o delu z dne 26.6.1993 za obe stranki podpisal tožnik, da je bilo treba prevzeto delo opraviti od 1.12.1993, da prevzemnik dela ni imel pravic iz socialne varnosti in da ni podatkov o prijavi delovnega razmerja pri pristojnih zavodih. Zahtevkov, ki so tipični za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (ugotovitveni zahtevek o tem, vpis delovne dobe v delovno knjižico, priznanje pravic iz delovnega razmerja), tožnik ni postavil. Iz do sedaj zbranih dokazov torej ni mogoče sklepati, da so v obravnavanem pravnem razmerju dani elementi, ki so značilni za delovno razmerje, temveč da gre za pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Obe delovni sodišči sta zato pravilno odločili, da delovna sodišča niso pristojna za odločanje v tem sporu.

Na odločitev v tem sporu o pristojnosti ne morejo vplivati prehodne in končne določbe ZDSS (63. in naslednji členi), tudi ne prvi in drugi odstavek 68. člena ter prvi odstavek 75. člena. Bistveno za ta spor je, da je bil predlog vložen pri stvarno nepristojnem sodišču, ki se je s sklepom z dne 2.2.1994, torej pred začetkom ZDSS, izreklo za stvarno nepristojno.

V sporih o pristojnosti je treba upoštevati tudi določbe o učinkovitosti (torej hitrosti) pravnega varstva (2. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju: URS), ekonomičnosti postopka (10. člen ZPP), o odločanju brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS) in odločanja v razumnem roku (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

Določbe ZOR, ZPP in ZSZD je sodišče na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.