Jedro

Obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti ne zajema pravic iz aktivne politike zaposlovanja.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v tožbi, vloženi pri Okrajnem sodišču v Mariboru dne 22. 4. 2009, navajala, da je s toženko sklenila pogodbo o njenem vključevanju v program aktivne politike zaposlovanja, da je ta kršila pogodbene obveznosti in da je zato dolžna povrniti stroške šolanja. Okrajno sodišče v Mariboru je po sklepu predsednika Višjega sodišča v Mariboru zaradi razbremenitve odstopilo 100 P zadev Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.

2. Toženka kljub dodatnemu roku toženi stranki ni predložila potrdila o zaključenem izobraževanju, zato jo je tožena stranka pozvala, da vrne 2.506,73 EUR, ki jih je prejela v skladu s pogodbo kot stroške izobraževanja, ker se namen pogodbe ni uresničil in je glede na pogodbena določila toženka dolžna ta sredstva vrniti.

3. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom P 265/2009-6 z dne 13. 8. 2009 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Sklenilo je, da glede na določbe 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) ni pristojno za odločanje o sporni zadevi, ker gre za socialni spor.

4. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer je spor voden pod opr. št. Ps 2315/2009, pristojnosti ni sprejelo, zato je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije po določilih drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB - Uradni list RS, št. 36/2004). Štelo je, da spor ne spada med socialne spore, za katere 7. člen ZDSS-1 predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja določb pogodbe uveljavlja povračilo sredstev, ki jih je namenila toženi stranki za izboljšanje zaposlitvenih možnosti z izvajanjem ukrepa aktivne politike zaposlovanja po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB- Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj). Pokrivanje stroškov poklicne rehabilitacije zaradi novih možnosti zaposlovanja je ukrep aktivne politike zaposlovanja, o čemer oseba, ki je vključena v program aktivne politike zaposlovanja, in zavod skleneta pogodbo, zaradi česar naj bi šlo za civilni oziroma premoženjski spor.

5. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

6. Vrhovno sodišče je v podobnih sporih o pristojnosti med socialnim in rednim sodiščem že odločalo (na primer sklepi opr. št. VIII R 14/2004 z dne 6. 9. 2004, VIII R 22/2004 z dne 10. 12. 2004, VIII R 23/2004 z dne 10. 12. 2004 in VIII R 7/2005 z dne 17. 3. 2005). V teh primerih je vedno odločilo, da je v tovrstnih sporih pristojno sodišče splošne pristojnosti, ker ne gre za enega od izrecno določenih socialnih sporov. V navedenih zadevah je Vrhovno sodišče sicer odločalo še na podlagi starega 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS – Uradni list RS, št. 19/94), vendar tudi novi ZDSS-1 ni prinesel takih sprememb v določbah o pristojnosti v socialnih sporih, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, kar potrjuje sklep v zadevi VIII R 34/2006 z dne 22. 3. 2006, kjer je Vrhovno sodišče tudi ob upoštevanju novih predpisov odločilo, da gre v spornem primeru za pristojnost splošnega in ne specializiranega sodišča. 7. V predmetnem sporu po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne gre za spor iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in tudi ne za spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (prva alineja 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). ZZZPB pri tem v 14. členu določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju in da so pravice iz tega zavarovanja (17. člen ZZZPB) denarno nadomestilo, povračilo prevoznih in selitvenih stroškov in pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obvezno zavarovanje tako ne zajema pravic iz aktivne politike zaposlovanja, za katere je tudi določeno, da se ne financirajo iz prispevkov (obvezno zavarovanje), ampak iz proračuna Republike Slovenije (60. člen ZZZPB).

8. Prav tako ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev ali spor o povrnitvi škode, ki bi jo zavarovanec povzročil zavodu (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). Po tej določbi je socialno sodišče pristojno na področjih iz prvega odstavka 7. člena, kar pomeni samo v primerih, ki so tam našteti in med njimi ni sporov iz področja aktivne politike zaposlovanja, ker se pač ne financirajo iz sredstev zajetih z obveznim zavarovanjem.

9. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od izrecno naštetih socialnih sporov, temveč gre za spor med zavodom in osebo, ki je bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in brezposelno osebo, kot je to določeno v 49.c členu ZZZPB. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

10. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZPP, določb 46. in 47. člena ZPP ter prvega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih (ZS – Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.