Jedro

Glede na ugotovitve o kontinuiranem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, je odločitev o izreku predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND materialnopravno pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 149,33 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56.... (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 000/2019), v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 19. 3. 2019, s katerim mu je naložilo, da predlagateljici v roku enega dne prepusti stanovanje na naslovu Cesta 1 in mu za čas dvanajst mesecev prepovedalo vstopiti v to stanovanje, zadrževati se in približevati se stanovanju na razdaljo, krajšo od 250 metrov, zadrževati in približevati se krajem, kjer se predlagateljica običajno nahaja, predvsem njenemu delovnem mestu na Ulici 1, na razdaljo krajšo od 250 metrov, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko katerekoli tretje osebe in vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico. Nasprotnemu udeležencu je naložilo tudi plačilo 429,40 EUR stroškov postopka.

2. Nasprotni udeleženec je vložil laično pritožbo, v kateri navaja, da ga boli, ker se mu očita nekaj, kar ni res. Sploh ne more verjeti, kaj se dogaja, ne ve kje B. jemlje navdih in kdo ji svetuje stvari, na katere sam še pomisli ne, pa se mu obesijo kot dejstvo. Sam se sicer noče ločiti, če pa se ona želi, naj se. Ona je ponoči vstala in mu vzela 175,00 EUR, ko je prišel na blagajni na vrsto ni imel niti centa. Ko jo je potem poklical, mu je v hrvaščini rekla: „Nisam ja kriva što si glup.“ Vse to je že pisal sodišču. Za tri mesece je šel od doma, ker je ona domov pripeljala prijateljico brez njegove vednosti in strinjanja. Več je od sosedov izvedel kot doma, če bi vse napisal, ne bi mogli verjeti. Stokrat izgovorjena laž je postala resnica. Ko ga je prijavila, ga sploh doma ni bilo. Ona mu že vrsto let grozi, da ga bo spravila v zapor, grob ali med klošarje. Skrbel je za družino, ko je bila ona brez službe. Prosi sodišče naj vpraša bivše sosede o njem, pa sodelavce v službi. Bodo drugi povedali, on bo pa tiho. Sodišče naj vzame tudi dopise, ki jih je prej pošiljal, da ne piše vse skupaj še enkrat. Če bi povedal, kar še ni nobenemu, bi se za glavo prijeli. Ima račune, sporočila, posnetke. Noben ga še za to ni vprašal in ima občutek, da se mu ne verjame. B. ima vedenjsko motnjo, vseeno bi ji z veseljem prisluhnil in oprostil, saj mu je rodila tri otroke, ki niso šli iz njegovega naročja, zdaj ga pa na njen ukaz brcajo. Mogoče ni napisal, kar bi bilo bolj potrebno, samo predolgo bi bilo vse skupaj. Piše iz srca in kot je res.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je pritožba vsebinsko prazna. Poudarja, da se nasprotni udeleženec ne v tem in ne v drugih postopkih ni udeležil nobenega naroka za glavno obravnavo, pritoži pa se zoper vsako odločitev sodišča, kar po nepotrebnem podaljšuje postopke, predlagateljici in vsem trem otrokom pa povzroča stisko. Zato predlaga sodišču, da ob smiselni uporabi prvega odstavka 11. člena ZPP1 nasprotnemu udeležencu izreče denarno kazen zaradi zlorabe procesnih pravic. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na predlog predlagateljice za kaznovanje nasprotnega udeleženca. V tem postopku je sodišče razpisalo en narok za glavno obravnavo in ga tudi opravilo, čeprav se ga nasprotni udeleženec ni udeležil. Postopek se torej zaradi tega ni zavlekel. Vlaganje pravnih sredstev zoper odločbe sodišča je ustavno zagotovljena pravica udeležencev postopka. Glede na to, da gre za pritožbo zoper končno odločbo sodišča v tem postopku, očitek pritožniku, da z vlaganjem pravnih sredstev zavlačuje postopek in zlorablja svoje pravice, ni utemeljen. Posledično pa tudi ne predlog za kaznovanje pritožnika.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze, je na podlagi dokazne ocene, ki je narejena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, ugotovilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico in njunimi tremi otroki dalj časa, in sicer vse od leta 2010, kontinuirano izvajal najprej fizično (do novembra 2017), psihično in tudi ekonomsko nasilje, ki ustreza definiciji nasilja v družini iz 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Nasprotni udeleženec se naroka za glavno obravnavo ni udeležil. Pravilna je ocena prvostopenjskega sodišča, da za to ni izkazal utemeljenih razlogov, zato je ravnalo pravilno, ko je skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP zaslišalo le predlagateljico. Prepričljivo je izpovedala o nasilju nasprotnega udeleženca nad njo in otroki, kot razlog za nasilje nasprotnega udeleženca pa navedla alkohol. Uživanja alkohola pritožnik ne zanika. Pritožbeni očitki o lažnem prikazovanju dejstev s strani predlagateljice in o njenem nasilju nad nasprotnim udeležencem pa so ostali le na ravni pavšalnega zatrjevanja, brez dokazov. Enako velja za pritožbene trditve o skrbi za družino. Kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, s strani nasprotnega udeleženca v spis vloženi računi ne dokazujejo skrbi za družino, pač pa plačilo obrokov kredita avtohiši, nasprotni udeleženec pa niti ne zatrjuje, da gre za družinski avto. Tožničina izpovedba je podprta tudi z drugimi dokazi: sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K 000/2016, s katero je bil nasprotni udeleženec obsojen zaradi kaznivih dejanj zaradi nasilja v družini ter treh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe; odredbo PU X. z dne 14. 3. 2019, s katero je bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici in njunim trem otrokom, ker je bilo ugotovljeno, da je predlagateljici že večkrat grozil s smrtjo in da je predlagateljica pri njem videla pištolo; mnenjem CSD, Enota X. z dne 8. 3. 2019, iz katerega izhaja ocena visoke stopnje ogroženosti predlagateljice zaradi nasilja nasprotnega udeleženca nad njo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo izpovedi predlagateljice, trditve iz vlog nasprotnega udeleženca pa pravilno ocenilo kot nekritičen pogled na stvari in nanj naslovilo očitek, da ni zmožen presojati resnosti svojih nasilnih ravnanj ter da se neutemeljeno on počuti kot žrtev, ki se mu godi krivica. Vse svoje zaključke in ugotovitve je prvostopenjsko sodišče jasno in popolno obrazložilo, zato jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se sklicuje nanje. V odgovor pritožniku pa še pojasnjuje, da sodišče nima podatkov o njegovih sosedih in sodelavcih in bi moral, če bi želel, da jih sodišče zasliši, te podatke sporočiti. Brez ustrezno substanciranega predloga nasprotnega udeleženca, sodišče tudi nima podlage, da bi bralo njegova neopredeljena pisanja iz drugih postopkov.

7. Glede na ugotovitve o kontinuiranem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, je odločitev o izreku predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND materialnopravno pravilna. Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja obrazloženo, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, ki se v postopkih po ZPND uporablja skladno z 22.a členom ZPND v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in osmem odstavku 22.a člena ZPND. Tako kot ima nasprotni udeleženec pravico do pritožbe, ima predlagateljica pravico do odgovora na njegovo pritožbo, kar pa je povzročilo stroške, ki jih je po presoji višjega sodišča dolžan nositi nasprotni udeleženec po načelu (ne)uspeha. Stroške za odgovor na pritožbo je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika (163. člen ZPP) in v skladu z določbami Odvetniške tarife (OT). Ugotavlja, da so stroški priglašeni skladno z OT, zato je priznalo vse priglašene stroške: 200 točk po 1. alineji tretjega odstavka tar. št. 23, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 120,00 EUR, 2 % materialne stroške po 11. členu OT (2,4 EUR) in 22 % DDV (26,93 EUR). Ker je bila predlagateljici odobrena redna brezplačna pravna pomoč, je nasprotni udeleženec dolžan stroške povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči).

1 Zakon o pravdnem postopku