Jedro

Ali bo preiskovalni sodnik opravil narok, ali pa bo o svojem predlogu seznanil obdolženca in zagovornika pisno, se odloči preiskovalni sodnik v vsakem konkretnem primeru posebej glede na vse okoliščine. Naveden postopek je predpisan zato, da imajo stranke pred odločitvijo senata pravico in možnost, da podajo svoje stališče glede predloga o podaljšanju pripora; za uresničitev te svoje pravice pa morata imeti obdolženec in njegov zagovornik na razpolago primeren čas. Kakšen pa je primeren čas, pa je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. F. G. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper obdolženca pripor iz pripornega razloga po 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP podaljšal še za mesec dni, to je do 28.10.1999. Zoper sklep se je iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. tč. 370. čl. ZKP) pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb obdolženčevega zagovornika v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo. Tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljenost suma izhaja iz poročil o tajnem sledenju in opazovanju dne 1. in 2.8.1999 ter iz prepisov telefonskih pogovorov, kakor tudi iz zagovora soobdolženega B. A. pred preiskovalnim sodnikom dne 3.8.1999, iz katerega izhaja način komunikacije med soobdolženci in tudi vloga obdolženega F. G. pri očitanemu kaznivem dejanju.

Pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje v zvezi s pripornim razlogom iz 3. tč. I. odst. 201. čl. ZKP, iz katerega je bil zoper obdolženca pripor z izpodbijanim sklepom podaljšan. Dosedaj zbrani podatki v spisu potrjujejo, da je šlo za dalj časa trajajočo dejavnost obdolženca pri spravljanju tujcev (ki za vstop v Slovenijo niso imeli dovoljenja) čez državno mejo v Republiko Slovenijo.

Obdolženec naj bi bil udeležen pri ilegalnem sprovajanju velikega števila tujcev preko državne meje kar trikrat v kratkem časovnem obdobju, manj kot štirih mesecev (dne 16.4.1999 22 državljanov ZRJ, dne 20.7.1999 23 državljanov daljnovzhodnih držav in 1.8.1999 23 tujcev različnih narodnosti). Tako ne le teža, temveč tudi vse okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, po oceni sodišča druge stopnje kažejo na nevarnost, da bi obdolženec takšno kaznivo dejanje ponovil, saj so obdolžencu očitno dobro znane povezave z ljudmi (tudi izven ozemlja Republike Slovenije), ki so udeleženi pri sprovajanju tujcev v Slovenijo in zatem tudi naprej v druge evropske države. Glede na navedeno, ob tudi znanem dejstvu, da se pri tem zlorablja stiska ljudi, ki za takšno pot plačujejo velike zneske, je tudi po oceni sodišča druge stopnje pripor neogibno potreben zaradi varnosti ljudi in njihovega premoženja. Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o pripornem razlogu ponovitvene nevarnosti tudi navedbe obdolženčevega zagovornika v pritožbi v zvezi s premoženjskim stanjem obdolženca (izplačilo odškodnine v letu 1997 in nakup vozila v letu 1999) ne morejo omajati.

Neutemeljena pa je tudi pritožba obdolženčevega zagovornika v zvezi s v pritožbi uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka. Po določbi II. odst. 205. čl. ZKP senat sodišča prve stopnje izda sklep o podaljšanju pripora na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. O predlogu za podaljšanje pripora morata biti po isti zakonski določbi najmanj tri dni pred iztekom roka seznanjena tudi obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo sodišča izjavita o navedbah v predlogu za podaljšanje pripora. Lahko pa preiskovalni sodnik opravi poseben priporni narok in se obdolženec in zagovornik o tem predlogu izjasnita na naroku. Ali bo preiskovalni sodnik opravil narok, ali pa bo o svojem predlogu seznanil obdolženca in zagovornika pisno, se odloči preiskovalni sodnik v vsakem konkretnem primeru posebej glede na vse okoliščine. Naveden postopek je predpisan zato, da imajo stranke pred odločitvijo senata pravico in možnost, da podajo svoje stališče glede predloga o podaljšanju pripora; za uresničitev te svoje pravice pa morata imeti obdolženec in njegov zagovornik na razpolago primeren čas. Kakšen pa je primeren čas, pa je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Iz podatkov spisa in navedb zagovornika v pritožbi izhaja, da je bil s predlogom preiskovalne sodnice za podaljšanje pripora seznanjem 23.9.1999, to je štiri dni pred iztekom pripora (obdolženec je v priporu od 28.8.1999 od 06.45 ure dalje) in odločanjem senata o predlogu za podaljšanje pripora dne 27.9.1999. Zagovornik, ki je bil pravočasno seznanjen s predlogom za podaljšanje pripora, pa se je o navedbah v predlogu izjasnil šele dne 27.9.1999 po izteku delovnega časa sodišča, saj je svojo izjavo v zvezi s predlogom poslal po faxu šele ob 23.47 uri. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ocenjuje, da je zagovornik bil pravočasno seznanjen s predlogom preiskovalne sodnice za podaljšanje pripora ter da je v konkretnem primeru imel tudi dovolj časa izjasniti se o navedbah v predlogu pred odločanjem senata sodišča prve stopnje dne 27.9.1999. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (III. odst. 402. čl. ZKP).