Jedro

Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka od tožene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani terja plačilo zneska 504.140,00 EUR iz naslova odškodninske odgovornosti tožene stranke. Postopek se vodi pod opr. št. VIII Pg 146/2015. V njem je tožeča stranka vložila predlog za izločitev „vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji“. Predlog je utemeljevala na navedbi, da so vsa sodišča v državi del organizacijske strukture tožene stranke, zaradi česar nobeno sodišče ne bi smelo odločati. Izraža dvom v nepristranskost sodnikov. Ti so v delovnem razmerju pri toženi stranki in zato ekonomsko odvisni od nje.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določba 72. člena ZPP, ki ureja izločitev, dovoljuje, da smejo izločitev zahtevati tudi stranke, vendar nadalje določa, da sme stranka zahtevati (le) izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko v tem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Tožeča stranka v svojem predlogu ne navaja razlogov, ki bi vplivali na to, da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem. Zgolj trditev, da bo sodišče v postopku presojalo malomarnost in nezakonitost ravnanja tožene stranke, ki da je nezakonito priznala lastninsko pravico tožeče stranke, tako ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.

5. Navedba tožeče stranke v predlogu, da zaradi povezav s toženo stranko nobeno slovensko sodišče v zadevi ne bi smelo odločati, je povsem zgrešena. Ne upošteva določbe drugega odstavka 2. člena ZPP v povezavi z ustavno določbo 125. člena Ustave RS. Glede na navedeno je predlog tožeče stranke očitno neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.