Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stvarne pristojnosti sodišč v kazenskem postopku ne določata pravilno poimenovanje obtožnega akta in pravilna navedba kaznivega dejanja, temveč dejstva in okoliščine iz 25. člena ZKP.
Po prvem odstavku 397. člena ZKP je predlog za novo sojenje obtožnica, o kateri je bilo odločeno z razveljavljeno sodbo in ne prvotna obtožnica, če je bila ta kasneje spremenjena.
Pritožba zagovornika obdolženega M.P. se zavrne kot neutemeljena.
1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 15. 11. 2019 ugotovilo, da to sodišče za obravnavanje kazenske zadeve I K 1731/2017 ni stvarno pristojno in da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu. Povzeto je vsebina izreka, izdanega v sklepu I Ks 17311/2017. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega M.P. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega člena. Prva kršitev se očitno nanaša na razloge sklepa, ko pritožnik pravi, da se sodišče prve stopnje sklicuje na obtožnico okrožnega državnega tožilca Kt-5187/2017 z dne 13. 7. 2017, s katero je bila obdolženemu očitana storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika, kar ne more predstavljati podlage za ugotovitev stvarne nepristojnosti. Razen tega je bila zadeva po razveljavitvi sodbe s strani sodišča druge stopnje vrnjena Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu, ki je opravilo predobravnavni narok, v zapisniku s tega naroka pa je navedena zgolj obtožnica in ne obtožni predlog. Druga kršitev je obrazložena z zatrjevanji o kršitvi pravic obrambe, saj je bil obdolženi zaradi ravnanja zastopnice obtožbe in sodišča postavljen v položaj presenečenja.
5. Kršitvi nista podani.
6. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obrazložena na način, ki kaže na pritožnikovo nestrinjanje z ugotovljenimi (procesno) odločilnimi dejstvi, kar je predmet izpodbojnega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ugotoviti je zatorej, da razlogi sklepa o odločilnih dejstvih niso nerazumljivi in da niso med seboj v nasprotju. V 1. in 2. točki obrazložitve sklepa so namreč odločilna dejstva časovno (kronološko) povzeta, nakar so v 4. točki obrazložitve navedeni predpisi, ki so grajano odločitev opravičevali. Gre za ravnanje, ki ustreza vsem zahtevam po obrazloženosti sodne odločbe, medtem, ko je glede odločilnih dejstev opozoriti, da stvarne pristojnosti sodišč v kazenskem postopku ne določata pravilno poimenovanje obtožnega akta in pravilna navedba kaznivega dejanja, temveč dejstva in okoliščine iz 25. člena ZKP.
7. Ta(e) se lahko med kazenskim postopkom spremenijo, vendar je nepremakljivost zadeve z okrožnega na okrajno sodišče zapovedana le med glavno obravnavo (drugi odstavek 36. člena ZKP), po njeni preložitvi, ki bi trajala tako dolgo, da bi se glavna obravnava morala začeti znova, pa je možno, da bi se sodišče po odločbi zunajobravnavnega senata izreklo za stvarno nepristojno ter da bi v posledici zadevo odstopilo drugemu stvarnemu sodišču. Sklicevanje sodišča prve stopnje na komentar določbe v pripombah pod črto obrazložitve sklepa je zato na mestu, kot je hkrati pravilna ugotovitev, da se v obravnavani zadevi, kljub njeni vrnitvi v novo sojenje okrožnemu sodišču, že izvedenemu predobravnavnemu naroku in določenemu datumu glavne obravnave, le-ta ni začela. Pogoj za njen začetek je namreč predstavitev obtožnice (prvi odstavek 321. člena ZKP), do katere pa po preklicu datuma glavne obravnave niti ni moglo priti. Glede na to, in ker je po prvem odstavku 397. člena ZKP podlaga za novo sojenje obtožnica, o kateri je bilo odločeno z razveljavljeno sodbo in ne prvotna obtožnica (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 858), če je bila ta kasneje spremenjena, je bilo preizkušanim ugotovitvam sodišča prve stopnje v celoti pritrditi.
8. Kršitev pravic obrambe, niti v smislu kršitve jamstev iz 29. člena Ustave, v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti, kar velja še za morebitno nepravilno ali neuporabo določb Zakona o kazenskem postopku ter vzročno zvezo med zatrjevanimi kršitvami in pravilnostjo ter zakonitostjo sklepa. Takšna pomanjkljivost je pritožbenemu sodišču onemogočila, da bi zatrjevano kakorkoli ocenilo ter je v posledici pritožnika še v tem delu zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
9. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.