Jedro

Tožnik ne prereka ugotovitve glede verjetnega izgleda za uspeh s tožbo v zadevi I U 1830/2023, ničesar pa tudi ne pove glede izpolnjevanja finančnega pogoja. V tožbi navaja le razloge, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pete alineje 8. člena ZBPP, čeprav to ni bila pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Tožena stranka je to odločitev sprejela na podlagi 24. člena ZBPP, razloge zanje je prepričljivo obrazložila, sodišče pa z njimi v celoti soglaša

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Tožena stranka (v nadaljevanju tudi Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred tem sodiščem vodi pod opr. št. I U 1830/2023. 2. V obrazložitvi je Organ za BPP navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev nujne in izjemne BPP za dopolnitev prošnje za taksno oprostitev in za zastopanje v postopku I U 1830/2023. V omenjeni zadevi izpodbija sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. RoP 9/2023 z dne 3. 7. 2023, s katerim je ta zavrnil njegovo pritožbo zoper sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2549/2009. Nadzorstvena pritožba je bila zavržena kot nedovoljena, ker tožnik zanjo ni imel več pravnega interesa, saj je bila zadeva II P 2549/2009 že pravnomočno zaključena.

3. Organ za BPP je poudaril, da mora tudi v primeru izjemne in nujne BPP presoditi, ali prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP. Glede na vsebino sklepa in tožbene navedbe je ocenil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnikovo prošnjo je zavrnil, ker ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Če sodišče s sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih, ima tožnik možnost zahtevati izdajo dopolnilne sodbe v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa lahko uveljavlja tudi morebitne druge kršitve. ZVPSBNO v 6. členu, v katerem ureja odločitev o nadzorstveni pritožbi, ne predvideva možnosti kakršnegakoli posega v pravnomočno končan postopek, prav tako pa to sodišče ne more razveljaviti odločitve v pravdnem postopku.

_Tožbene navedbe_

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in s tožbo predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek nepristranskemu sodišču. Meni, da so mu kršene pravice iz 14., 22., 23., 25. in 125. člena Ustave. Poleg tega je prepričan, da sodišča nočejo videti, da zaradi pete alineje 8. člena ZBPP socialno ogroženim nista zagotovljeni pravici do enakega varstva pravic in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki jih zagotavlja Ustava RS ter 6. in 13. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

_Presoja sodišča_

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne ali izredne BPP.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

9. Kot izhaja iz 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli kot redna, izredna, izjemna ali nujna brezplačna pravna pomoč (drugi odstavek 2. člena ZBPP), na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP, tretji odstavek 11. člena ZBPP). Preverjanje pogojev po 24. členu ZBPP organ opravi tudi v primeru odločanja o prošnjah za dodelitev izjemne in nujne brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 22. člena in prvi odstavek 36. člena ZBPP).

10. V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za njeno dodelitev, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka). Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

11. V obravnavani zadevi je tožena stranka presodila, da tožnik v zadevi očitno nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo opr. št. I U 1830/2023. Njegovo prošnjo za dodelitev BPP je zavrnila zaradi neizpolnitve pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče ugotavlja, da tožnik konkretizirano ne nasprotuje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi. Ne prereka njene ugotovitve glede verjetnega izgleda za uspeh s tožbo v zadevi I U 1830/2023, ničesar pa tudi ne pove glede izpolnjevanja finančnega pogoja. V tožbi navaja le razloge, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pete alineje 8. člena ZBPP, čeprav to ni bila pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Tožena stranka je to odločitev sprejela na podlagi 24. člena ZBPP, razloge zanje je prepričljivo obrazložila, sodišče pa z njimi v celoti soglaša in jih ne ponavlja.

12. Ker tožnik v okviru tožbenih navedb ne nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 preizkusilo dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Neprerekana dejstva pa se na podlagi drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 štejejo za priznana.

13. Ob upoštevanju navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker ugotovljeno dejansko stanje med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu upravnemu aktu pa za s tem povezano drugačno presojo ne zadošča. Tožnik ni pojasnil, v katerem delu dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovljeno. Prav tako ni navedel nobenih pravno pomembnih okoliščin, ki bi bile zmotno ali nepopolno ugotovljene, kar bi zahtevalo, da sodišče opravi glavno obravnavo. Vrhovno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da je v situaciji, ko stranka sicer formalno uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar ob tem ne navaja nobene (pravno pomembne) dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena, načeloma možna tudi odločitev brez glavne obravnave.2 1 Ta določa: Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. 2 SodbaVrhovnega sodišča opr. št. I Up 38/2024 (11. točka obrazložitve).