Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep V Kp 35956/2015

ECLI:SI:VSLJ:2017:V.KP.35956.2015 Kazenski oddelek

nedovoljeni dokazi izločitev dokazov pravica do informacijske zasebnosti evidence DNK preiskav hramba DNK podatkov pooblastila policije v predkazenskem postopku
Višje sodišče v Ljubljani
26. april 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega posega v obdolženčevo ustavno pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave). Obdolženi je bil po tistem, ko je bil postopek, iz katerega izvira s strani obrambe problematiziran biološki material, končan z zavrženjem zahteve za preiskavo, v letu 2012 ponovno obravnavan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bil zanj v letu 2014 tudi pravnomočno obsojen. To pa pomeni, da se je z navedeno (kasnejšo) kriminalistično tehnično obdelavo obdolženega čas hrambe obdolženčevega DNK vzorca bistveno podaljšal.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornikov obdolženega A. A. za izločitev dokaza, in sicer gre za Poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) z dne 13.1. 2014. 2. Zoper sklep se zaradi kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožujejo zagovorniki obdolženega A. A. Sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izločitev nedovoljenih dokazov, podredno pa se zavzemajo za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ekskluzijski zahtevek, ki ga je obramba utemeljevala z dejstvom, da je NFL kot primerjalni material pri analizi DNK sledi (ki so bile najdene na kraju kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno v časovnem okvirju do 8. 1. 2013) uporabil biološki material, ki je bil osumljenemu A. A. odvzet za potrebe predkazenskega postopka, po katerem je bila sicer vložena zahteva za preiskavo, ki pa je bila dne 20. 11. 2012 pravnomočno zavržena in torej obtožba zoper obdolženega A. A. ni bila vložena. In ker ta postopek ni bil zaključen s pravnomočno obsodilno sodbo, je obramba zastopala stališče, ki ga praktično z enakimi argumenti ponavlja tudi v pritožbi, da je bil - glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-312/21 z dne 13. 2. 2014 - biološki material obdolženega A. A. hranjen nezakonito, kar narekuje izločitev v točki 1 tega sklepa omenjenega dokaznega vira.

5. Navedeni tezi sodišče prve stopnje ni sledilo. Ob upoštevanju vsebine zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča, do katere se je v zvezi s problematiko hrambe DNK profilov pritožbeno sodišče že večkrat opredelilo, prav tako pa tudi Vrhovno sodišče RS (glej odločbo I Ips 20523/2013), je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da obstoj zapisa v bazi DNK ni bil rezultat le enkratne obravnave obdolženca. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je obdolženi A. A. dne 8. 12. 2012 izvršil kaznivo dejanje nasilništva, za katerega je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 27465/2014 z dne 4. 7. 2014 spoznan za krivega. Navedena okoliščina je (navkljub drugačnemu stališču pritožnikov) tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za presojo zakonitosti hrambe DNK profilov, ob ugotovitvi, da bi policisti obdolžencu v tem kazenskem postopku, ki je bil zaključen s pravnomočno obsodilno sodbo, lahko ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu le-ta ni bil odvzet iz razloga, ker se je že nahajal v bazi.

6. Do uveljavitve ZKP-L (torej do 15. 6. 2013) je namreč policija na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 148. člena ZKP, zoper tistega za katerega so obstajali razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, lahko vzela bris ustne sluznice. Izhajajoč iz navedene procesne določbe to pomeni, da je bila policija obdolženemu A. A. kadarkoli v postopku, v katerem je bil pravnomočno obsojen, upravičena odvzeti bris ustne sluznice in izdelati DNK profil. Vendar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bilo to nesmiselno in glede na dano procesno situacijo tudi nepotrebno, saj se je obdolženčev profil že nahajal v bazi podatkov. V bazi podatkov pa se je (sporni) DNK vzorec nahajal še pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-312/11, ki je bila sprejeta 13. 2. 2014 in na podlagi takrat veljavne zakonodaje, za katero je Ustavno sodišče - v delu glede prve alineje prvega odstavka 63. in 64. člena Zakona o policiji - ugotovilo, da je bila v neskladju z ustavo. In sicer iz razloga, ker je zakonodajalec nedopustno posegel v pravico posameznikov do informacijske zasebnosti, kolikor je v zgoraj navedenih določbah Zakona o policiji dopustil oziroma omogočil policiji, da hrani profile DNK še po tem, ko je bil namen hrambe že izpolnjen, o čemer pa po oceni pritožbenega sodišča ni moč govoriti v primeru, ko je bila posamezna oseba večkrat (kontinuirano) obravnavana v kazenskem postopku, ki ob izpolnjenih zakonskih pogojih omogoča vsakokratni odvzem brisa ustne sluznice.

7. Po oceni pritožbenega sodišča tako v obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega posega v obdolženčevo ustavno pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave), saj je bil kot že rečeno obdolženi A. A. po tistem, ko je bil postopek, iz katerega izvira s strani obrambe problematiziran biološki material, končan z zavrženjem zahteve za preiskavo, v letu 2012 ponovno obravnavan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bil zanj v letu 2014 tudi pravnomočno obsojen. To pa pomeni, da se je z navedeno (kasnejšo) kriminalistično tehnično obdelavo obdolženega A. A. čas hrambe obdolženčevega DNK vzorca veljavno podaljšal. 8. Zato zagovorniki s pritožbenimi navedbami, v katerih zgolj z drugačnim tolmačenjem zgoraj navedene ustavne odločbe izražajo nestrinjanje z zaključki izpodbijanega sklepa, da predmetno poročilo NFL (vsled zakonite hrambe obdolženčevega DNK profila) ne predstavlja nezakonitega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.

9. Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita in zatrjevane kršitve niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornikov obdolženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia