Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti ni sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.

Dvom tožeče stranke v ustrezno organizacijo dela pristojnega sodišča je pavšalen in ne more omajati videza objektivne nepristranskosti sodišča. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP. Razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma tudi ne more predstavljati strankino morebitno nezadovoljstvo z odločitvami in delom sodišča oziroma z ravnanjem in sprejetimi odločitvami razpravljajoče sodnice.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je z dopisom z dne 26. 2. 2026 Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2.Tožeča stranka v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, da je v predmetni zadevi pristojnemu sodišču predložila več sklepov o varovanju poslovnih skrivnosti, ki niso bili evidentirani kot priloge v sodnem spisu, kar pomeni, da so v času med oddajo in vodenjem spisa (vložitvijo v spis) izginili. To je rezultiralo v odločitvi sodišča, ki je v njeno škodo odločalo brez listin, pri čemer je šele po vpogledu v spis v času pritožbenega odločanja ugotovila, da navedene listine manjkajo v spisu. To vzbuja resen dvom o ustreznosti ravnanja sodnice in organizaciji dela sodišča. Razpravljajoča sodnica tudi ni izvedla nobenih ustreznih procesnih ukrepov (poziv na predložitev nadomestnih izvodov listin, sestava uradnega zaznamka, obvestilo nadrejenim oziroma pristojnim organom o nepravilnosti). Njena neaktivnost vzbuja resen dvom v njeno vestnost in odgovornost pri vodenju postopka in nakazuje na njeno morebitno subjektivno odgovornost za nastalo situacijo. Opisana ravnanja in opustitve objektivno vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice v predmetnem postopku. Zaradi takega ravnanja je zaupanje tožeče stranke v nepristransko in pošteno sojenje v tej zadevi resno omajano. Okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnice, izhajajo tudi iz njenih procesnih odločitev, ki so nenaklonjene tožeči stranki. Sodnica je relativizirala poskus varstva poslovnih skrivnosti tožeče stranke in osebam priznava procesni položaj, ki ga po ZPP nimajo. Upoštevaje dejstvo, da se vpisnik za gospodarski oddelek pristojnega sodišča vodi enotno in nihče ne vrši nadzora nad delom sodnega osebja, je tožeča stranka prepričana, da ji nista zagotovljeni pravici do poštenega postopka in enakopravnega obravnavanja. Objektivno gledano je omajano zaupanje tožeče stranke v nepristransko sojenje vseh sodnikov pristojnega sodišča. Povezanost sodnega osebja in procesnih ravnanj v tej zadevi vzbuja pri tožeči stranki dvom, da bo sojenje na istem sodišču potekalo brez pristranskosti ali sumov zaščite napak in nepravilnosti iz preteklega postopanja. Predlaga, da se zadeva odstopi v odločanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču.

3.Tožena stranka je odgovorila na predlog za prenos krajevne pristojnosti in predlagala, da ga Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrne.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5.Institut delegacije pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

6.Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti ni sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.

7.Utemeljevanje predloga za delegacijo pristojnosti z navedbami, da se vpisnik za celoten gospodarski oddelek pristojnega sodišča vodi enotno, samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca. Prav tako delegacije ne utemeljujejo navedbe tožeče stranke, da "je očitno, da nihče ne vrši nadzora nad delom sodnega osebja” in da gre za "povezanost sodnega osebja in procesnih ravnanj v tej zadevi,” saj ne morejo predstavljati podlage za presojo, da so prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni nepristranskega odločanja v tej zadevi. Tudi dvom tožeče stranke v ustrezno organizacijo dela pristojnega sodišča je pavšalen in ne more omajati videza objektivne nepristranskosti sodišča. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.

7.Razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma tudi ne more predstavljati strankino morebitno nezadovoljstvo z odločitvami in delom sodišča oziroma z ravnanjem in sprejetimi odločitvami razpravljajoče sodnice.

8.Uveljavljani razlogi tako ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

9.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava navedena odločba Ustavnega sodišča, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP. Glej tudi npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS III R 1/2024 z dne 6. 2. 2024, III R 14/2023 z dne 16. 5. 2023, III R 14/2022 z dne 12. 4. 2022, III R 17/2023 z dne 16. 5. 2023.

2Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 16/2025 z dne 12. 3. 2025 in I R 21/2025 z dne 12. 3. 2025.

3Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 4/2025 z dne 7. 2. 2025, I R 16/2025 z dne 12. 3. 2025, III R 3/2025 z dne 11. 2. 2025, I R 129/2021 z dne 6. 10. 2021, I R 110/2021 z dne 11. 8. 2021 in druge.

4Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 4/2025 z dne 7. 2. 2025.

5Primerjaj npr. s sklepi Vrhovnega sodišča RS III R 14/2022 z dne 12. 4. 2022, III R 2/2025 z dne 11. 2. 2025, III R 3/2025 z dne 11. 2. 2025, I R 106/2019 z dne 5. 9. 2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.