Jedro

Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. A. A. je bil 23. 12. 2022 pripeljan iz zapora, kjer je bil na prestajanju zaporne kazni, na Oddelek za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, in brez privolitve sprejet na Oddelek pod posebnim nadzorom. O sprejemu je bilo obveščeno sodišče prve stopnje, ki je uvedlo postopek pridržanja, po izvedenem postopku pa je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se A. A. zadrži na Oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih za čas 6 tednov, do 7. februarja 2023. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Nasprotni udeleženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje. Navaja, da je bil podan predlog za podaljšanje pridržanja, o katerem v času vložitve predloga za dopustitev revizije še ni bilo odločeno. Meni, da bi bilo treba revizijo dopustiti iz več razlogov: (1) ker še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede soodvisnosti neželenih stranskih učinkov medikamentozne terapije s prepoznanimi simptomi postavljene diagnoze, (2) ker sklep pritožbenega sodišča glede vsebinske obrazloženosti ne dosega zahtevane stopnje podrobnosti, (3) ker vprašanje vpliva medikamentozne terapije na duševno zdravje načenja bistveno vprašanje dopustnih posegov v osebno svobodo pacienta in (4) ker odrejen ukrep ne prestane strogega testa sorazmernosti.

4. Pojasnjuje, da je bivši narkoman in je zdaj na substitutni terapiji. V bolnico je bil sprejet zaradi diagnoze akutna in prehodna psihiatrična motnja. Prepoznani simptomi akutne psihoze (nervoznost, halucinacije, razdražljivost, krči in podobno) so predvidljivi in objektivno ugotovljeni neželeni učinki medikamentozne terapije z zdravili Kventiax in Buprenorfin, ki jih redno uživa kot so mu predpisana. Izvedenec se do učinkov te terapije ni opredelil, ker o tem ni bilo nobene zdravstvene dokumentacije, pritožbeno sodišče pa je štelo, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto in za pooblaščenčevo nasprotovanje načinu zdravljenja.

5. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: - _ali se je sodišče druge stopnje dolžno v skladu s preiskovalnim načelom in kontrolno funkcijo po Zakonu o duševnem zdravju opredeliti do odločilnih okoliščin (stranskih učinkov medikamentozne terapije, ki so enaki prepoznanim simptomom akutne psihoze), četudi je zanje izvedelo po odreditvi prisilnega zadržanja osebe oziroma ali je dolžno pred obravnavo podaljšanja ukrepa navedene okoliščine raziskati,_ in

- _ali je zadržanje predlagatelja na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Oddelek za psihiatrijo, kjer je bil zadržan na Oddelku pod posebnim nadzorom v nujnih primerih brez privolitve za čas 6 tednov, do 7. 2. 2023, materialnopravno pravilno, četudi objektivno ni ogrožal ne okolice ne sebe._

6. V zvezi s prvim vprašanjem trdi, da je duševna motnja indicirana z medikamentozno terapijo in uporaba druge terapije, ki ne bi imela enakih stranskih učinkov, objektivno ni bila izključena, zato ukrep ne prestane strogega testa sorazmernosti. Gre sicer za sporno dejansko vprašanje, o katerem se nižji sodišči nista izrekli. V zvezi z drugim vprašanjem poudarja, da objektivnih podatkov o ogrožanju sebe ali drugih ni bilo ne za čas prestajanja zaporne kazni ne za čas pridržanja v bolnici. Zgolj dejstvo, da je pridržani nekritičen do svojega zdravstvenega stanja še ne pomeni ogrožanja lastnega zdravja in ne utemeljuje 24-urnega nadzora nad jemanjem medikamentozne terapije.

7. Predlog ni utemeljen.

8. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).