Jedro

Sodišči sta dovolj jasno pojasnili svojo dokazno oceno in se pri tem nista izognili niti delu izpovedi izvedenca, ki bi lahko bila v korist tožnika. Zaradi tega očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen in se dejansko in prvenstveno kaže kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dne 31. 1. 2014, reintegracijo, reparacijo ter plačilo odškodnine v znesku 1.500,00 EUR. Sklenilo je tudi, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. Odločitev sodišča temelji na ugotovitvi, da je dne 31. 1. 2014 tožnik sam podal pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V posledici te odpovedi je prišlo do prenehanja pogodbe in odjave tožnika iz obveznega zavarovanja.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo, tako da je sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o odškodninskem zahtevku razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka (III. točka izreka).

3. Zoper odločitev v II. in III. točki izreka sodbe sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. V njej se sklicuje na mnenje izvedenca oziroma njegovo izpoved, glede katere naj sodišče prve stopnje ne bi pojasnilo, zakaj je ni upoštevalo pri presoji listine z dne 31. 1. 2014, in kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tudi drugostopenjsko sodišče se naj ne bi opredelilo do pritožbenih navedb tožnika glede zaključkov izvedenca (ki ni z gotovostjo potrdil, da je tožnik dal pisno odpoved in celo jasno navedel argumente o obstoju dvoma v pristnost podpisa), zaradi česar tudi temu sodišču očita enako kršitev. Sodba sodišča prve stopnje naj tudi ne bi bila obrazložena, oziroma se naj sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do izpovedi tožnika, izvedenca in priče A. A. Napačno naj bi bilo tudi stališče, da je bil tožnik prekludiran s predlogom za soočenje s pričo B. B. Meni tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje vpogledati v predlagana sodna spisa (v katerih naj bi v podobnih primerih razsodilo v korist delavca).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožnik sodiščema prve in druge stopnje neutemeljeno očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z opredelitvijo do mnenja oziroma izpovedi izvedenca. Že sodišče prve stopnje je namreč povzelo mnenje sodnega izvedenca, ki je navedel, da je sporni podpis (to je podpis pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika 31. 1. 2014) in primerjalne podpise napisala ista oseba (tožnik). Obenem je sodišče povzelo njegovo izpoved, da se podpis tožnika na odpovedi nahaja precej nižje od zapisa tožnikovega imena, kar je nenavadno, vendar tudi, da je izvedenec pojasnil, da je natančno pregledal podpis in okolico podpisa, vendar ni našel sledi, ki bi kazale na podpisovanje praznih listin, obenem pa je v zvezi s tem upoštevalo tudi izpoved tožnika, ki je izpovedal, da se ne spominja, da bi podpisoval bianco listine. Po tej pojasnitvi in na podlagi še drugih izvedenih dokazov je sodišče presodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podal in podpisal tožnik sam in da je odpoved izraz njegove prave in resnične volje (10. in 11. točka obrazložitve). Izrecno se je opredelilo tudi do izpovedi A. A. (točka 13. obrazložitve), ki jo je ocenilo za neprepričljivo in obrazložilo razloge za takšno presojo.

7. Podobno je tudi sodišče druge stopnje pravilno povzelo izpoved izvedenca. Pri tem se ni izognilo temu, da je izvedenec na vprašanje, če dopušča možnost, da se je nekdo namenoma podpisal nižje, ne pa takoj za svojim imenom, priimkom ali čez, izpovedal, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker to ni stvar njegove stroke. Povzelo je nadalje njegovo izpoved, da je nenavadno, da se podpis nahaja nižje. Kljub temu je tudi to izpoved povezalo z zaslišanjem tožnika, ki se ni spominjal, da bi kdaj podpisoval bianco listine in zato sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podpisal tožnik sam.1

8. Sodišči sta torej dovolj jasno pojasnili svojo dokazno oceno in se pri tem nista izognili niti delu izpovedi izvedenca, ki bi lahko bila v korist tožnika. Zaradi tega očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen in se dejansko in prvenstveno kaže kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Tožnik le na splošno izraža nestrinjanje s tem, da sodišče ni izvedlo dokaza s soočenjem med njim in pričo B. B. iz razloga, ker je bil tožnik prekludiran. V zvezi s tem ne napada konkretnih razlogov sodišča prve stopnje, ki je obrazložilo, da tudi ni navedel nobenega opravičljivega razloga, zakaj tega dokaznega predloga ni mogel podati pred tem. Gre torej za navržen očitek, ki ga revizijsko sodišče zaradi pavšalnosti niti ne more upoštevati. Podobno je z očitkom, da bi moralo sodišče vpogledati v dva druga sodna spisa, v katerih je bilo razsojeno v korist tožnikov. Tožnik v reviziji ne navede, zakaj bi bil vpogled v ta spisa bistven za ugotovitev dejanskega stanja in odločitev v tej zadevi.2

10. Glede na navedeno in dejstvo, da tožnik drugih (konkretnih) razlogov za nezakonitost izpodbijane sodbe ni navedel, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. Ta zavrnitev zajema tudi priglašene stroške za revizijo.

1 Glej 5. točko obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje. 2 Tudi sicer je evidentno, da so dokazni zaključki sodišč v različnih, tudi zelo podobnih zadevah, upoštevajoč različne dokaze in njihovo presojo, lahko različni in da prav takšne različne ugotovitve lahko vplivajo na drugačne materialnopravne zaključke.