Jedro

Ukrepa IPL in IVR sta sicer res zamenljiva, vendar samo na istih enotah rabe oziroma na istih zemljiščih, saj 2. odstavek 66. člena Uredbe 817/2004/ES določa, da se enote rabe ali poljine v obdobju, ki ga zaveza zajema, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu. Takih primerov pa programski dokument ne določa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka ugotovil, da je tožnica predčasno prenehala izvajati petletno obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov; pod 2. točko izreka je ugotovil, da so bila na podlagi odločbe št. 321-22-6017-2004-25 z dne 21. 12. 2004 in na podlagi odločbe št. 321-22-37760-2005-25 z dne 11. 4. 2006 tožnici izplačana sredstva za ukrepe IVR, SOR in KZO, kot je prikazano v tabelah (skupno 930,24 EUR); pod 3. točko izreka je odločil, da mora tožnica v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti sredstva v višini 930,24 EUR in da se bodo po preteku 30-dnevnega roka od vročitve te odločbe obračunale tudi zakonite zamudne obresti; pod 4. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in pod 5. točko izreka je odločil, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je tožnica dne 14. 5. 2004 oz. 6. 5. 2005 podpisala vlogo, s katero se je obvezala, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajala kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti, to je 5 let. Vročeni sta ji bili odločbi št. 321-22-60172-2004-25 in št. 321-22-37760-2005-25, s katerima so ji bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica pred potekom 5-letnega obdobja prekinila izvajanje obveznosti, zaradi česar je dolžna sredstva, pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe, v skladu s četrtim odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“, podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“, poglavja 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, vrniti. Zaradi odstopanja oziroma vračanja sredstev za ukrepe SKOP, kot izhaja iz zgornjih tabel, je dolžna vrniti tudi sorazmeren del sredstev KZO. Zaradi nedovoljenega odstopanja za ukrep SOR je dolžna vrniti del še nepovrnjenih sredstev, ki ji je bil izplačan za leto 2004. V tabeli, kjer se prikazujejo podatki o odstopanju SKOP ukrepov med letoma 2006 in 2004, je v stolpcu B (količina, ki predstavlja tožničino obveznost za leto 2004) za ukrep SOR napisana vrednost pred izdajo omenjene odločbe. Po izdaji omenjene odločbe pa se je obveznost zmanjšala in kot taka upoštevala pri izračunu vračil med letoma 2006 in 2004. Zaradi nedovoljenega odstopanja za ukrep IVR je dolžna vrniti del sredstev, ki ji je bil izplačan za leto 2004. Pri primerjavi obveznosti SKOP med letoma 2005 in 2004 ni presegla praga za izdajo odločbe za vračila. Posamezni ukrepi, na katere se neizpolnjevanje obveznosti nanaša, so razvidni iz tabele v izreku te odločbe. Tožničine obveznosti SKOP in OMD, na katere se ta odločba ne nanaša, pa ostanejo še naprej v veljavi.

Tožnica v pritožbi uvodoma navedeno odločbo izpodbija v delu, ki se nanaša na ukrepe IVR in KZO. Navaja, da je leta 2004 uveljavljala ukrep SOR, za katerega pa je v letu 2006 ugotovila, da ga ne bo uspela izvajati vseh 5 let na istih površinah, ker to v praksi ni izvedljivo; zato je od tega ukrepa v letu 2006 odstopila. Zato ne razume, zakaj se je zraven zahtevalo še vračilo sredstev za IVR. Izvaja namreč ukrepa IVR in IPL, ki sta povsem kompatibilna in ju vseskozi uveljavlja in izvaja na ustreznih površinah. Meni, da je zato upravičena do vseh plačil za IVR za vsa leta doslej.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil kot neutemeljeno. Ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Izpolnjevanje zahtev za ukrepe SKOP urejajo Uredbe Komisije (ES), ki jih tudi navaja, Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/2004 in 45/06, v nadaljevanju Program PRP), Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004, Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (Uredba PRP za leto 2004), Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, Uredba o plačilih za ukrepe Programa za razvoj podeželja za RS 2004-2006 za leto 2005, Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 in Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2006. Drugostopenjski organ ugotavlja, da se je tožnica z obrazcem D za leto 2004, ki ga je podpisala dne 14. 5. 2004 in poslala skupaj z zbirno vlogo za leto 2004, obvezala, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajala kmetijsko okoljske ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). S podpisom obrazca D je tožnica tudi izjavila, da jamči, da je seznanjena z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP ter da se zavezuje, da jih bo dosledno izpolnjevala ves čas obveznosti (5 let). Iz obrazca D za leto 2004 je razvidno, da je tožnica uveljavljala zahtevek za plačilo za ukrep SKOR-SOR na površini 2,24 ha in za ukrep IVR na površini 1,54 ha. Na podlagi odločbe ARSKTRP z dne 21. 12. 2004 so ji bila izplačana sredstva za ukrep SKOP-SOR na površini 2,24 ha in za ukrep IVR na površini 1,44 ha, skupno ji je bilo izplačanih 896,79 EUR. Na obrazcu D za leto 2005 je tožnica uveljavljala zahtevek za plačilo za ukrep SKOP-SOR na površini 1,14 ha in za ukrep IVR na površini 1,44 ha in KZO. Na podlagi odločbe ARSKTRP z dne 12. 4. 2006 so ji tudi bila izplačana sredstva za ukrepe SKOP-SOR, IVR in KZO na navedenih prijavljenih površinah, skupno ji je bilo izplačanih 673,84 EUR. V letu 2005 je tožnica ukrepa SKOP-SOR in IVR uveljavljala na manjši površini kot letu 2004, zato jo je prvostopni organ pozval, naj pojasni razloge za spremembe/prenehanje uveljavljanja zahtevkov za OMD/SKOP, in sicer za SOR in IVR. V pozivu je navedeno, da je tožnica v letu 2004 vstopila v program SKOP in se zavezala, da bo izbrane okoljske ukrepe izvajala ves čas trajanja obveznosti (5 let). Tožnica v letu 2006 ni vložila zahtevka za SKOP ukrepe, za katere je prejela sredstva oziroma jih je vložila za manjšo površino, zato je bila pozvana, da sporoči razloge, zaradi katerih v letu 2006 ni vložila zahtevka za ukrepe SKOP oziroma jih je vložila za manjšo površino. Prav tako je bila pozvana, da v primeru prehoda iz enega SKOP v drugega med letoma 2005 in 2006 natančno navede, kateri SKOP je zamenjala s katerim in na kakšni površini. Tožnica je dne 20. 10. 2006 poslala pojasnilo v zvezi z omenjenim pozivom, ki ji je bil vročen dne 17. 10. 2006, in v svojem pojasnilu pojasnila, da od izvajanja ukrepa SKOP-SOR odstopa, glede ukrepa SKOP/IVR pa je pojasnila, da navedeni ukrep kombinira z ukrepom IPL. Tožnici je bilo z odločbo prvostopenjskega organa z dne 1. 8. 2007 naloženo delno vračilo sredstev, prejetih za ukrep SKOP-SOR za leto 2004, zaradi prekinitve izvajanja ukrepa SKOP/SOR na delu v letu 2004 vključenih površin in zoper to odločbo ni bila vložena pritožba. Ker je tožnica tudi v letu 2006 uveljavljala ukrep SKOP-SOR na manjši površini kot v letu 2004, jo je prvostopni organ s pozivom, ki ji je bil vročen 27. 5. 2008, pozval, naj pojasni razloge za spremembe/prenehanje uveljavljanja zahtevkov za OMD/SKOP : SOR. V pozivu je navedeno, da je tožnica v letu 2004 vstopila v program SKOP in se zavezala, da bo izbrane okoljske ukrepe izvajala ves čas trajanja obveznosti (5 let). Tožnica v letu 2006 ni vložila zahtevka za SKOP ukrepe, za katere je prejela sredstva oziroma jih je vložila za manjšo površino. Zato je bila pozvana, da sporoči razloge, zaradi katerih v letu 2006 ni vložila zahtevka za ukrepe SKOP oziroma jih je vložila za manjšo površino. Pozvana je bila tudi, da v primeru prehoda iz enega SKOP ukrepa v drugega med letoma 2005 in 2006, natančno navede, kateri SKOP je zamenjala s katerim in na kakšni površini. Tožnica je dne 30. 5. 2008 poslala pojasnilo, v katerem je pojasnila, da ukrepa SKOP-SOR ne izvaja več, ukrep SKOP-IVR pa izvaja še naprej. Prvostopenjski organ je tako ugotovil kršitev petletne zaveze SKOP in izdal izpodbijano odločbo. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je tožnici naložil vračilo še ne povrnjenih sredstev za ukrep SKOP-SOR za leto 2004 in vseh prejetih sredstev za ukrep SKOP-SOR za leto 2005, glede na to, da je tožnica v pojasnilu z dne 30. 5. 2008 navedla, da ukrepa SKOP-SOR ne izvaja več. Nadalje drugostopenjski organ ugotavlja, da bi moral prvostopenjski organ že z odločbo z dne 1. 8. 2007 tožnici naložiti 100 % vračilo sredstev, prejetih za ukrep SKOP-SOR za leto 2004, saj je tožnica v svojem pojasnilu z dne 20. 10. 2006 izjavila, da od ukrepa SKOP-SOR odstopa, to pa pomeni predčasen neupravičen odstop od 5-letne zaveze za SKOP-SOR. Drugostopenjski organ nadalje po primerjavi obrazcev C za leti 2004 in 2005 in obrazcev D za leti 2004 in 2005 ugotavlja, da je tožnica vse enote rabe oziroma zemljišča, ki so bila v letu 2004 pod ukrepom SKOP-IVR, že v letu 2005 povsem zamenjala z drugimi enotami rabe oz. zemljišči, in sicer je na obrazcu C za leto 2004 navedeni enoti rabe 1 in 7 (parc. št. 451/4, 451/5 in 451/6, vse k.o. … ter parc. št. 1000/1 k.o. …) na obrazcu C za leto 2005 zamenjala z enotama rabe št. 4 in 1 (parc. št. 512/2 in 513/0, vse k.o. … ter parc. št. 966/0, k.o. …). V 2. odstavku 66. člena Uredbe 817/4/ES je določeno, da se enote rabe ali poljine, ki prejemajo podporo, v obdobju, ki ga zajema zaveza, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu. Na podlagi navedenega drugostopenjski organ ugotavlja, da tožnica ne bi smela zamenjati enot rabe oz. zemljišč, ki jih je v letu 2004 vključila v ukrep SKOP-IVR. Prvostopenjski organ bi moral že v upravnem postopku izvajanja sledljivosti 2005/2004, po pojasnilu tožnice z dne 20. 10. 2006, ugotoviti, da je tožnica v letu 2005 glede na leto 2004 zamenjala vse enote rabe oz. zemljišča, kar skladno z zgoraj citiranim 2. odstavkom 66. člena Uredbe ni dovoljeno in se smatra kot predčasno neupravičeno prenehanje izvajanje ukrepa SKOP-IVR, tožnici pa z odločbo z dne 1. 8. 2007 naložiti vračilo 100 % sredstev, prejetih za ukrep SKOP-IVR za leto 2004. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo napačno ugotovil dejansko stanje, da je tožnica v letu 2005 ukrep SKOP-IVR izvajala na površini 1,44 ha in da je v letu 2006 ukrep SKOP-IVR izvajala na površini 0,53 ha, saj je tožnica ukrep SKOP-IVR prenehala izvajati na vseh vključenih površinah že leta 2005 s tem, ko je popolnoma zamenjala vse enote rabe oz. zemljišča. V navedenem primeru gre torej za napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP. Ne glede na navedeno pa drugostopenjski organ ugotavlja, da v konkretnem primeru niso podani razlogi za spremembo odločbe v škodo tožnice, zato izpodbijana odločba v delu, ki odloča o vračilu sredstev za ukrep SKOP-IVR, ostaja nespremenjena. Drugostopenjski organ končno ugotavlja, da je tožnica tako res kršila 5-letno obveznost izvajanja ukrepov SKOP-SOR, IVR in KZO, saj je že v letu 2005 prekinila izvajanje navedenih obveznosti, za katere se je zavezala v letu 2004 s podpisom obrazca D za leto 2004. Prvi odstavek 54. člena Uredbe za leto 2004 določa, da v primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva vrne zadevni znesek skupaj z zakonitimi obrestmi. V 73. členu Uredbe 796/2004/ES pa je določeno, da če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne zadevni znesek z obrestmi, ki se izračunajo za obdobje, ki preteče med uradnim obvestilom kmetu o obveznosti povračila in povračilom ali odbitkom. V skladu s 54. členom Uredbe za leto 2004 in 73. členom Uredbe 796/2004/ES mora tožnica vrniti že izplačano podporo za ukrepa SKOP-SOR in IVR za leto 2004; v skladu s 36. členom Uredbe za leto 2005 in 73. členom Uredbe 796/2004/ES mora vrniti tudi že izplačano podporo za ukrepe SKOP-SOR, IVR in KZO za leto 2005, tako da mora skupno vrniti sredstva v višini 930,24 EUR, kot je to z izpodbijano odločbo pravilno ugotovil prvostopni organ.

Tožnica v tožbi izpodbija zgoraj navedeno odločbo zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter v svoji odločitvi ugotovi, da je dosledno izvajala kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti. Z odločitvijo upravnega organa prve stopnje, ki je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je predčasno prekinila izvajanje svojih obveznosti, se namreč ne strinja. Obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov IPL, IVR in SOR je prevzela v letu 2004, kar izhaja tudi iz njene zbirne vloge (obrazec D). Ukrep SOR je prevzela v letu 2004, v letu 2006 pa je ugotovila, da ga ne bo mogla izvajati vseh 5 let na istih površinah, zato je od tega ukrepa odstopila. To je z dopisom z dne 20. 10. 2006 tudi sporočila Agenciji. Ker prvostopenjski organ v svoji obrazložitvi navaja, da se enote rabe ali poljine, ki prejemajo podporo, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu, navaja, da gre v njenem primeru ravno za tak primer. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 v 3. odstavku 13. člena določa, da za površine, ki so jih upravičenci v letu 2004 vključili v ukrep integrirano poljedelstvo (IPL), lahko v letu 2005 uveljavljajo plačila za ukrep integrirano vrtnarstvo (IVR) in obratno. Iz tega sledi, da se ukrep IPL in IVR med sabo lahko zamenjujeta. Tožnica je z njivskimi površinami vključena v ukrep IPL in IVR od leta 2004. Zaradi izvajanja primernega kolobarjenja v posameznih letih oba ukrepa zamenjuje. Iz tega sledi, da ni kršila svoje obveznosti, saj sta ukrepa IPL in IVR zamenljiva. Ukrepa je menjala na istih enotah rabe oziroma zemljiščih, torej parc. št. 451/4, 451/5 in 451/6, vse k.o. … in parc. št. 1000/1, k.o. …, s parc. št. 512/2 in 513/0, vse k.o. … in parc. št. 966, k.o. …. Zaradi strokovnih razlogov (kolobarjenje) je v posameznih letih izvajala posamezen ukrep na manjši površini, drugi ukrep pa na večji površini v primerjavi s preteklim letom. Kljub temu je skupna površina, na katerih sta se izvajala ukrepa IVR in IPL, ki sta po Uredbah o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leta 2004, 2005 in 2006 zamenljiva, ostala nespremenjena. Po pozivu Agencije je le-to v svojem dopisu z dne 20. 10. 2006 tudi obvestila o zamenjavi ukrepov IVR in IPL. Iz obrazcev C in D za posamezna leta je razvidno, da je šlo za zamenjavo ukrepov IVR in IPL na istih enotah rabe, torej med enotama rabe 1 in 7 in enotama rabe 4 in 11, pri čemer so skupne površine ukrepov ostale nespremenjene.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ odločil, da je tožnica predčasno prenehala izvajati 5-letno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, zaradi česar mora vrniti del še ne vrnjenih sredstev za ukrep SKOP-SOR za leto 2004 in vsa prejeta sredstva za ukrepe SKOR-SOR, IVR in KZO za leto 2005. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da se je tožnica z obrazcem D za leto 2004 zavezala, da bo na svojem kmetijskem gospodarstvu izvajala kmetijsko okoljske ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). Zato je bil tožnici iz naslova njene zahteve v letu 2004 za ukrep SKOP-SOR na površini 2,24 ha in za ukrep IVR na površini 1,54 ha izplačan znesek 896,79 EUR; iz naslova njene zahteve v letu 2005 pa znesek 673,84 EUR. Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica v letu 2005 uveljavljala ukrepa SKOP-SOR in IVR na manjših površinah (SKOP -SOR na površini 1,14 ha in IVR na površini 1,44 ha), je upravni organ tožnici utemeljeno naložil delno obveznost vračila še nevrnjenih sredstev za ukrep SKOP-SOR za leto 2004 (delno vračilo sredstev za ukrep SKOP-SOR za leto 2004 je bilo tožnici naloženo že z odločbo prvostopenjskega organa z dne 1. 8. 2007), kakor tudi vsa prejeta sredstva za ukrepe SKOR-SOR, IVR in KZO za leto 2005, saj je posledica spremembe vsakega nadaljnjega izvajanja ukrepov SKOP (zmanjšanje površine oziroma opustitev izvajanja ukrepa) vrnitev v ta namen (preveč) izplačanih sredstev.

Sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene. Neutemeljeno je sklicevanje tožnice na to, da je ukrepa IPL in IVR menjala na istih enotah rabe oziroma na istih zemljiščih tako, da je v posameznih letih izvajala posamezen ukrep na manjši površini, drugi ukrep pa na večji površini, vendar tako, da je skupna površina ostala ista. Ukrepa IPL in IVR sta sicer res zamenljiva, vendar samo na istih enotah rabe oziroma na istih zemljiščih, saj 2. odstavek 66. člena Uredbe 817/2004/ES določa, da se enote rabe ali poljine v obdobju, ki ga zaveza zajema, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu. Takih primerov pa programski dokument ne določa. Tudi v Uredbi PRP za leto 2004 (ko seje tožnica zavezala za izvajanje ukrepov SKOP za 5-letno obdobje) je v 19. členu določeno, da se ukrepi SKOP lahko izvajajo samo na istih površinah na način in pod pogoji, kot jih za posamezen ukrep določata PRP in ta Uredba. Glede na spisovne podatke sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožnica vse enote rabe oziroma zemljišča, ki so bila v letu 2004 pod ukrepom SKOP-IVR, že v letu 2005 povsem zamenjala z drugimi enotami rabe oziroma zemljišči tako, da je enoti rabe 1 in 7 zamenjala z enotama rabe 4 in 1, čeprav je s podpisom obrazca D za leto 2004 jamčila, da je bila seznanjena z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP ter se obvezala, da bo ukrepe dosledno izvajala ves čas trajanja obveznosti (5 let) in se tako zavezala k izpolnjevanju vseh pogojev in določil. Zato je pravilen tudi zaključek tožene stranke, da je tožnica s tem, ko je že leta 2005 zamenjala vse enote rabe oziroma zemljišča, predčasno prenehala izvajati ukrep SKOP-IVR.

Iz programa PRP poglavja 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“, rubrike „Kontrola in sankcioniranje“ izhaja, da mora upravičenec vrniti izplačana plačila za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v primeru, če zaradi nepričakovanih okoliščin ni zmožen izpolnjevati predpisanih pogojev in obveznosti ter o tem ni obvestil Agencije v letu nastalih sprememb. Program PRP določa torej, da je take spremembe potrebno javiti v letu nastalih sprememb, česar pa tožnica v konkretnem primeru ni storila, saj je spremembo sporočila šele po izrecnem pozivu upravnega organa v letu 2006. Glede na navedeno je po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zaradi česar je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Ker je tožnica v tožbi smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da je v zadevi odločilo na podlagi 2. alineje 59. člena ZUS-1, na nejavni seji senata. Ocenilo je, da sta upravna organa ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Na podlagi dejstev, ki jih je v tožbi navedla tožnica, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za drugačno odločitev v zadevi.