Jedro

Oseba, ki izpolnjuje materialni in objektivni pogoj po ZBPP, je upravičena do brezplačne pravne pomoči odvetnika oziroma druge ustrezno pravno usposobljene osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom (29. člen ZBPP), četudi jo sicer v postopku zastopa stečajni upravitelj. Zastopanje po ustrezno strokovno usposobljeni osebi je bistvenega pomena za učinkovito uresničevanje pravice posameznika do sodnega varstva.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 544/2024-2 z dne 28. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi vračila posojila po posojilni pogodbi z dne 30. 3. 2018 in nadaljnje zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje.

2.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod št. St ..., brezplačno pravno pomoč pa želi za vložitev tožbe zoper posojilojemalca A. A., ki mu po posojilni pogodbi dolguje 77.200,00 €, kar bi mu moral vrniti do 1. 7. 2018, vendar tega ni storil. S sklicevanjem na določbe 97. in 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da stečajni upravitelj vodi posle stečajnega dolžnika in ga zastopa, za kar mora biti ustrezno usposobljen in opraviti strokovni izpit, zato je sposoben zastopati stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da bi bilo tožniku nerazumno dodeliti brezplačno pravno pomoč in ob uporabi določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo vlogo kot neutemeljeno zavrača.

3.Tožnik je zoper to odločitev vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je v sodnih postopkih za zastopanje stečajnega dolžnika potrebno strokovno znanje, ki ni zajeto s strokovnim izpitom za opravljanje funkcije upravitelja. Za opravljanje odvetniških storitev je potreben širši nabor znanja, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. V konkretnem primeru je stečajna upraviteljica diplomirana inženirka računalništva in kljub opravljenemu izpitu za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije nima potrebnega znanja za zastopanje pred sodiščem. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5.Tožba je utemeljena.

6.V predmetni zadevi je bila tožnikova vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena z obrazložitvijo, da tožnika, ki je v osebnem stečaju, po določbah ZFPPIPP zastopa stečajni upravitelj, ta pa razpolaga tudi s potrebnim znanjem za zastopanje tožnika v pravdi zaradi vrnitve posojila.

7.Pri tem se organ za brezplačno pravno pomoč sklicuje na določbo 24. člena ZBPP, z obrazložitvijo, da bi bilo tožniku nerazumno dodeliti brezplačno pravno pomoč, ker ga je stečajni upravitelj kot prava vešča oseba sposoben zastopati v pravdnih postopkih. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek istega člena zakona, ki pravi, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8.Citirana določba torej določa, kdaj je glede na zadevo, za katero želi prosilec dodelitev brezplačne pravne pomoči, ta nerazumna, npr. če so pričakovanja prosilca nerealna, če gre za zlorabo ipd. Omenjena določba (niti katera druga) pa ne utemeljuje zavrnitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu zato, ker ga v postopku, v katerem ta prosi za brezplačno pravno pomoč, po zakonu zastopa stečajni upravitelj.

9.Namen brezplačne pravne pomoči je zagotoviti uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Oseba, ki izpolnjuje materialni in objektivni pogoj po ZBPP, je zato upravičena do brezplačne pravne pomoči odvetnika oziroma druge ustrezno pravno usposobljene osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom (29. člen ZBPP), četudi jo sicer v postopku zastopa stečajni upravitelj. Zastopanje po ustrezno strokovno usposobljeni osebi je bistvenega pomena za učinkovito uresničevanje pravice posameznika do sodnega varstva.

10.Stečajni upravitelj zastopa stečajnega dolžnika v zadevah in obsegu, kot to določa ZFPPIPP (97. člen), kar pa samo po sebi na pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči ne vpliva, saj stečajni upravitelj po izobrazbi niti ni nujno pravne stroke (108. člen ZFPPIPP).

11.Tožena stranka se v svoji odločbi sklicuje na odločitev Upravnega sodišča v zadevi III U 351/2015. Glede tega sodišče pojasnjuje, da v omenjeni zadevi ne gre za povsem identično dejansko stanje, razen tega je Upravno sodišče v več zadevah

To so: sodba II U 596/2017 z dne 18. 4. 2018, sodba II U 103/2020 z dne 8. 7. 2020, sodba II U 240/2020 z dne 2. 12. 2020 in sodba I U 284/2022 z dne 10. 5. 2022.

12.Po obrazloženem je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava, to je določbe 24. člena ZBPP, izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč v nov postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (peti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in nato ponovno odločiti o zadevi, upoštevajoč pri tem v ZBPP določene pogoje.

13.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter posledično nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14.Ker je sodišče pritožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (in ne po Odvetniški tarifi, kot jih je priglasila tožeča stranka). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

15.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 29

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.