Jedro

Pritožba ne oporeka ugotovitvam izvedenke, da je zaradi hude psihotične duševne motnje in poslabšanja bolezni simptomatika izražena do take mere, da sta presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo motena. V pritožbi je le izražena namera k spremembi življenjskega stila oz. normalizaciji življenja. Pritožbeno sodišče pozdravlja takšno namero pridržane osebe, a pri tem pripominja, da želja po spremembi in ureditvi življenja še ne izkazuje stabilizacije psihičnega stanja in uvida v bolezensko stanje. Z neustreznim prehranjevanjem, metanjem stvari skozi okno, uporabo sveč, ker nima elektrike, in burnimi psihotičnimi doživljanji ponoči ter z bizarnim vedenjem je nedvomno ogrožala tako lastno zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje drugih.

Obdobje zadržanja je nujno potrebno za stabilizacijo osebe, da doseže kritičnost do bolezni in spozna nujnost sprejemanja potrebne terapije. Šele potem bo sposobna zdravljenja tudi v milejših oblikah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. sprejme na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične bolnišnice ... za čas šestih tednov od izdaje izpodbijanega sklepa.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje pridržana oseba, ki zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov opredeljeno ne navaja. Pojasnjuje, da od 23. 11. 2021 redno jemlje predpisane odmerke zdravil in da s tem namerava nadaljevati. O nadaljevanju zdravljenja se namerava po odpustu s klinike posvetovati s svojim dosedanjim osebnim zdravnikom, ki je po specializaciji psihiater. Navedba o poskusu samomora v juniju 2019 je napačna. Nikoli v življenju ni skušala narediti samomora. Le v letu 2001/02 je občutila hudo stisko, pa še takrat je nemudoma poklicala starše in nekaj časa ostala pri njih. Zanima jo nutricionistika. Tudi ko uživa nekuhano hrano, pazi na ustrezen vnos hranilnih snovi. Ne ogroža svojega zdravja in življenja. Stanovanje v deležu do 1/12 bo odkupila, ko bo prodala polovico garsonjere v B., podedovano po pokojni mami. Ponovno namerava začeti z delom v svojem domačem tonskem studiu – tako na mednarodnih internetnih platformah za posredovanje storitev glasovne interpretacije besedil kot za domače naročnike. S preostankom denarja od garsonjere bo poravnala vse neplačane stanovanjske stroške za stanovanje na C. Pogovorila se bo s sosedom in ga skušala pomiriti, da ne bo v skrbeh za hčerki. Skrbela bo, da ji elektrike ne bodo več odklopili in ne bo uporabljala sveč, ki bi lahko povzročile požar. Stanovanjska oprema je v dobrem stanju in je ni uničevala. Na skupno lastnino ni posegala in ne ve, kdo je posipal prah po stopnišču, stikalih, domofonih in defibrilatorju. Bel, moki podoben prah, je enkrat jeseni 2020 opazila le na svojem kolesu. Po prihodu iz bolnišnice namerava nekaj časa preživeti pri svojem očetu in od tam urediti, da življenje spet normalno steče. Na zaprtem oddelku UPK je že več kot štiri tedne, zato predlaga razmislek o morebitnem skrajšanju zdravljenja, če je to z medicinskega stališča smiselno. Sodišče naj mnenje izvedenke, ki je ugotovila prisotnost hude psihotične duševne motnje shizofrenega kroga, verjetno panaroidne shizofrenije, še enkrat pretehta in pridobi mnenje še enega kliničnega psihologa. Leta 2001/02 je bila njena diagnoza akutna psihoza s sumom na shizofrenijo, psihiater dr. D. pa je govoril o „psihotični epizodi“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi citirane določbe je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo izpolnjenost pogojev iz 39. člena ZDZdr in jih je v izpodbijanem sklepu prepričljivo argumentiralo. Izvedensko mnenje izvedenke psihiatrije dr. E. izkazuje, da ima pridržana oseba hudo psihotično duševno motnjo shizofrenega kroga, verjetno paranoidno shizofrenijo, kar se je potrdilo s kliničnim psihološkim testiranjem. Ravnanja, dejanja in odnosi ter izogibavajoče vedenje osebe kažejo na sumničavost, paranoidnost, sebe in druge ogroža zaradi izgube realitetne kontrole. Kronificirana psihoza, poglobljena zaradi akutnega psihotičnega poslabšanja, se odraža v hudo moteni presoji realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanj. Njeno nesprejemljivo obnašanje je zaznano tako s strani njenih bližnjih kot tudi širše okolice. Ravnanja, ki jih je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obširno navedlo in so podkrepljena z izjavami prič (stanovalcev stanovanjske hiše na naslovu C.), izkazujejo, da pridržana oseba ogroža tako svoje življenje in zdravje kot tudi življenje oz. zdravje drugih ter si povzroča premoženjsko škodo.

6. Pritožba se z izpostavljenimi dejanji/ravnanji niti ne sooči. Opozarja le, da so napačne navedbe v zvezi s poskusom samomora in poudarja svoje zanimanje za nutricionistiko. Pretežno pa razglablja o svojih načrtih za prihodnost in zagotavlja pripravljenost za redno jemanje zdravil in obiskovanje psihiatra.

7. Pritožba ne oporeka ugotovitvam izvedenke, da je zaradi hude psihotične duševne motnje in poslabšanja bolezni simptomatika izražena do take mere, da sta presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo motena. V pritožbi je le izražena namera k spremembi življenjskega stila oz. normalizaciji življenja. Pritožbeno sodišče pozdravlja takšno namero pridržane osebe, a pri tem pripominja, da želja po spremembi in ureditvi življenja še ne izkazuje stabilizacije psihičnega stanja in uvida v bolezensko stanje. Z neustreznim prehranjevanjem, metanjem stvari skozi okno, uporabo sveč, ker nima elektrike, in burnimi psihotičnimi doživljanji ponoči ter z bizarnim vedenjem je nedvomno ogrožala tako lastno zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje drugih.

8. Trajanje pridržanja je v sklepu razumno pojasnjeno. Pri pridržani osebi gre za kronificirano duševno motnjo, zato je doba šestih tednov, kot ugotavlja izvedenka, potrebna zaradi uvedbe medikamentozne terapije, opazovanja njenega učinkovanja in stabilizacije psihičnega stanja. Vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi blažjimi oblikami pomoči – npr. ambulantno – ker oseba ne hodi niti k osebnemu zdravniku, ki je obenem psihiater in je odklonilna do vseh vrst zdravil, kar je pojasnila tudi sama. Po lastnih zatrjevanjih je zelo zdrava in brez težav. Izogiba pa se kakršnim koli stikom in ponujeni pomoči sorodnikov, osebnega zdravnika in drugih pristojnih služb. 9. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdobje zadržanja nujno potrebno za stabilizacijo osebe, da doseže kritičnost do bolezni in spozna nujnost sprejemanja potrebne terapije. Šele potem bo sposobna zdravljenja tudi v milejših oblikah.

10. Izpostavljene okoliščine pritrjujejo ugotovitvam, da je ukrep zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom nujno potreben. Sicer pa se lahko v skladu z določbo 71. člena ZDZdr v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, osebo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena; sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevanih kršitev postopka, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).