Jedro

Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.

Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj z dne 15.10.2001 in tožeči stranki naložilo v plačilo toženkine pravdne stroške.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Podaja kronologijo zadeve in poudarja, da je Ustavno sodišče odločitve rednih sodišč v tej zadevi enkrat že razveljavilo. Odločitev sodišča je spet napačna in nezakonita. Razlogi sklepa, da naslov pogodbe pojasni tudi dejansko vsebino pravnega posla med strankama, niso utemeljeni. Zatrjevala je, da je izpodbijana pogodba odplačna le v naslovu, zato je razlogovanje sodišča, da je prodajna pogodba že po svoji naravi odplačni posel, povsem nerazumljivo. Enako velja za razlogovanje o pomembnosti dejstva, da je bila pogodba predložena davčnemu uradu in davek plačan. Izjava dolžnika, da je prejel kupnino, je bila v spis predložena prepozno. O tem ugovoru izpodbijani sklep nima razlogov. Razen tega je dolžnik glede na sorodstveno razmerje s toženko zainteresiran za izid te pravde in je sprejem te izjave kot resnične in verodostojne neutemeljen.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ustavno sodišče RS je v številnih odločbah, med drugim tudi odločbi Up 694/04, s katero je razveljavilo odločbe rednih sodišč v tej zadevi, poudarilo, da iz 22. čl. Ustave RS (URS) izhaja dolžnost sodišča, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve. Sodišče prve stopnje zahtevanemu ni zadostilo.

Tožeča stranka trdi, da dolžnik in toženka v resnici nista sklenila kupoprodajne pogodbe. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče sklenitev le-te štelo za dokazano dejstvo. Pri tem ni razumno obrazložilo, s čim je uspelo toženi stranki, na kateri je dokazno breme, dokazati, da je bila dejansko sklenjena odplačna pogodba, na podlagi katere je prešla lastninska pravica dolžnika na stanovanju, ki bi lahko bil predmet izvršbe zoper dolžnika, na toženko. Ni odgovorilo na s strani tožeče stranke zatrjevana in za odločitev relevantna dejstva, izpostavljena zlasti v točki V. pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 9.9.2002: ni navedlo, zakaj kljub sorodstvenemu razmerju in grozeči izvršbi na predmetno stanovanje ter zatrjevanemu dejstvu (ni ugotovitve ali je resnično), da dolžnik živi v stanovanju, ki naj bi ga prodal toženki, verjame potrdilu dolžnika (katerega ni zaslišalo), da je bila kupnina plačana. Ni se tudi opredelilo do ugovora tožeče stranke, da je bilo potrdilo v spis predloženo prepozno glede na 286. čl. ZPP. Zato sodbe ni moč preizkusiti (14. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) in je potrebno ugoditi pritožbi ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. čl. ZPP). Narava kršitve je namreč taka, da je pritožbeno sodišče ne more odpraviti, saj ne more samo in prvič ugotavljati celih sklopov pravno relevantnih dejstev. Če bi to storilo, bi strankama ponovno kršilo ustavno pravico, tokrat pravico do pravnega sredstva iz 25. čl. URS. Predlog pritožbe za dodelitev zadeve drugemu sodniku ni obrazložen, zato mu pritožbeno sodišče ni sledilo.

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče, ob upoštevanju glede na določila 286. čl. ZPP pravočasno podano trditveno in dokazno podlago strank, po izvedenem dokaznem postopku in v skladu z napotili iz 8. čl. ZPP, presoditi, katera pravno relevantna dejstva šteje za dokazana in obrazložiti zakaj. Pritožbeno sodišče opozarja, da je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen 7.1.2003. Opozoriti velja tudi na določila 214. čl. ZPP. Če katerega od predlaganih dokazov ne bo izvedlo, naj prvostopenjsko sodišče konkretizirano obrazloži zakaj ga ni. Tudi če bo ponovno prišlo do zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe, bo moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.

Izrek o stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.