Jedro

Zamenjava uporabnika zavarovane stvari lahko vpliva na povečanje zavarovalnega rizika, ki ga zato zavarovalnica ni dolžna kriti v okvirih sklenjene zavarovalne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek v zvezi z izplačilom zavarovalnine na podlagi pogodbe o zavarovanju avtomobilskega kaska po polici št. .., ki sta jo sklenili pravdni stranki. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Nosilno stališče sodb obeh sodišč je, da je zavarovanje prenehalo, ker je tožnica dala avtomobil v najem G. d.o.o., pri čemer sta upoštevali določbo prvega odstavka 23. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK – 95. 2. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča in sicer zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišči naj bi zmotno uporabili materialno pravo in sicer tretji odstavek 142. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki določa, da splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani, ali bi ji morali biti znani. Zavarovalnica mora opozoriti sklenitelje zavarovanja, da so splošni pogoji sestavni del pogodbe in izročiti njihovo besedilo, če niso natisnjeni že na sami polici. Tožnica meni, da je dokazala, da ji splošni pogoji niso bili izročeni in se zato toženka nanje ne more sklicevati. Zavarovanje je potekalo preko tožničinega sina D. S. in tožnica na polici ni podpisala teksta, ki govori o prejemu splošnih pogojev. Sodišče bi moralo tudi uporabiti določbo 143. člena ZOR. Nikjer v splošnih pogojih ni določeno, da vozila ne sme uporabljati tretja oseba, kakor je to bilo v konkretnem primeru. Tudi če vozilo upravlja tretja oseba, je še vedno sklenjeno zavarovanje, kar izhaja tudi iz 12. člena pogojev, ki govori o izgubi zavarovalnih pravic. Iz navedenega je razvidno, da se lahko zavarovano vozilo posodi v upravljanje tretji osebi in zavarovalna pogodba še velja. Zato pogodbeno določilo prvega odstavka 23. člena pogojev nasprotuje dobrim poslovnim običajem in samemu namenu sklenjene pogodbe. Ugotovljeno je bilo tudi, da je toženka preko svoje zavarovalne družbe vedela, da vozilo uporablja D. S.. Splošni pogoji se nanašajo le na primere v zvezi z odplačno uporabo vozila.

3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Tožnica uveljavlja izključno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in zato pri odločanju o reviziji ni mogoče upoštevati tistih revizijskih navedb, ki kakorkoli posegajo v dejansko stanje, ki ga je pri odločanju upoštevalo pritožbeno sodišče. (1) Revizijsko neizpodbojne so tako naslednje ugotovitve sodišča: tožnica je bila skleniteljica pogodbe o zavarovanju avtomobilskega kaska glede njenega osebnega avtomobila; tožnica je dala avtomobil v najem G. d.o.o., D. S. pa je bil ob spornem škodnem dogodku direktor najemnika; Tožnica je „prepustila“ sklepanje zavarovanja D. S., ki je prejel tudi sporne splošne zavarovalne pogoje.

6. Ob dejanski ugotovitvi, da je D. S. v dogovoru s tožnico zanjo prevzel sporne splošne pogoje, ni pravilno revidentkino stališče, da je splošni pogoji zavarovanja ne zavezujejo.(2) Določbe 23. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK – 95 tudi ne nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, hkrati pa tudi niso pretirano strogi nasproti tožnici.(3) Zamenjava uporabnika zavarovane stvari lahko vpliva na povečanje zavarovalnega rizika, ki ga zato zavarovalnica ni dolžna kriti v okvirih sklenjene zavarovalne pogodbe. Zaradi tega sporna določba zavarovalnih pogojev sama po sebi ne more biti nična, niti niso podani razlogi, da bi sodišče lahko zavrnilo uporabo posameznih določil splošnih pogojev. Zato je odločitev sodišča, da toženka ni dolžna plačati zavarovalnine, pravilna z vidika uporabe relevantnega materialnega prava.

7. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 142. člena ZOR.

Op. št. (3): Primerjaj določbe 143. člena ZOR.