Jedro

Če je zoper sklep o sodnih penalih vložena pritožba, dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne more začeti teči, preden ni stranka seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej ne more začeti teči prej, kot z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih 1. točki, zavrnilnem delu 3. točke in v 4. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika deloma ugodilo in sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2006 razveljavilo glede izterjave glavnice v znesku 9.973,29 EUR in glede izterjave 136,16 EUR izvršilnih stroškov, odmerjenih s sklepom o izvršbi, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka), v preostalem delu je ugovor zavrnilo (2. točka izreka), odmerilo je upnikove nadaljnje izvršilne stroške na 56,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka), upniku pa je naložilo dolžniku povrniti 207,57 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da izpodbija sklep v odločitvi v 1. točki izreka in posledično v odločitvi v 3. točki izreka preko priznanega zneska, ter v odločitvi v 4. točki izreka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev v ponovno odločanje oziroma spremembo tako, da sklep o izvršbi ostane v celoti v veljavi, dolžnik pa naj upniku povrne njegove stroške postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je bil dolžnik že na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v L. opr. št. IV P ... z dne 27. 5. 2004 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v L. opr. št. II Cp ... z dne 14. 7. 2004 dolžan pred vhodnimi vrati upnika odstraniti zabetonirani betonski podest in odmontirati železno steno na zunanjem zidu v roku 15 dni pod izvršbo. Dolžnik ni izpolnil navedene nedenarne obveznosti, zaradi česar je bil upnik primoran predlagati sodišču, da določi dodaten primeren rok in po preteku tega naloži plačilo penalov, kar je sodišče storilo s sklepom opr. št. In ... z dne 13. 4. 2005, ki je izvršilni naslov tega izvršilnega postopka. Obveznost dolžnika odstraniti zabetonirani betonski podest in odmontirati železno steno na zunanjem zidu je tako nastopila najkasneje 14. 7. 2004, ko je postal sklep zaradi motenja posesti pravnomočen, s sklepom In ... pa so bili določeni le sodni penali, katerih višina je bila s sklepom Višjega sodišča v L. znižana, ne pa morebiti razveljavljena nedenarna obveznost dolžnika. Sodišče prve stopnje napačno razlaga, da je upnik upravičen zahtevati sodne penale šele od pravnomočnosti oziroma osmih dni po poteku vročitve sklepa višjega sodišča, to je od dne 22. 12. 2005. Pritožnik se sklicuje na vsebino pritožbe dolžnika zoper sklep z dne 13. 4. 2005, češ da ni dolžan ničesar odstraniti, ker upnik ni lastnik nepremičnine, vendar je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen v pravdi pred Okrožnim sodiščem v L. opr. št. II P ... , dolžnik pa se tudi ni strinjal z višino sodnih penalov. Dolžnik je že v pritožbi zoper sklep z dne 13. 4. 2005 vedel, da je obveznost treba izpolniti. Dolžnikova nedenarna obveznost je postala pravnomočna že 14. 7. 2004 in nikakor ne 22. 12. 2005, ko mu je bil vročen sklep višjega sodišča opr. št. III Cp ... , ko je postal pravnomočen sklep opr. št. In ... . Posledično z navedenim je izpodbijani sklep nezakonit tudi v 3. in 4. točki izreka, saj je upniku treba priznati priglašene stroške za odgovor na ugovor z dne 17. 1. 2008 v celoti, priznati pa mu je treba tudi stroške pritožbenega postopka. Priglaša stroške tega pritožbenega postopka.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je sicer treba pritožniku, da je bil dolžnik dolžan pred vhodnim vrati upnika odstraniti zabetonirani betonski podest in odmontirati železno steno na zunanjem zidu na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v L., izdanega v motenjski pravdi, opr. št. IV P ... z dne 27. 5. 2004, pravnomočnega na podlagi sklepa Višjega sodišča v L. opr. št. II Cp ... z dne 14. 7. 2004 in je 15-dnevni rok za izpolnitev obveznosti pričel teči od vročitve navedenega sklepa sodišča druge stopnje. Ker dolžnik svoje obveznosti prostovoljno v danem roku ni izpolnil, je imel upnik za prisilno izpolnitev obveznosti dve možnosti, in sicer bi lahko po izteku paricijskega roka predlagal izvršbo, saj je imel izvršilni naslov, lahko pa je zahteval tudi naložitev plačila sodnih penalov v skladu z 212. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ni pa bil primoran predlagati oziroma zahtevati naložitve plačila sodnih penalov, kar navaja v pritožbi. Odločil se je za zahtevek za plačilo sodnih penalov, v tem primeru pa se uporabi določba 269. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki v prvem odstavku predpisuje, da lahko sodišče dolžniku, ki ne izpolni pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, na upnikovo zahtevo določi primeren dodatni rok, in da bi nanj vplivalo, ne glede na kakršnokoli škodo izreče, da bo moral, če v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti, plačati upniku od dneva, ko izteče omenjeni rok, določeno vsoto denarja za vsak dan zamude ali za kakšno drugo časovno enoto.

Ob odločitvi upnika, da zahteva sodne penale, čemur je sodišče prve stopnje sledilo s sklepom opr. št. In ... z dne 13. 4. 2005, prvotni rok za izpolnitev obveznosti, določen v sklepu v motenjski pravdi, v izvršilni zadevi, ki teče na podlagi sklepa o sodnih penalih, za odločitev ni več pravno pomemben. Tako ostane pomembno le, kdaj je začel teči dodatni osemdnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 13. 4. 2005. V sklepu je odločeno, da rok začne teči od prejema "tega sklepa", kar je mogoče dobesedno razlagati v primeru, ko ni vložena pritožba. Če pa je zoper sklep vložena pritožba, kot je bilo v obravnavani zadevi, rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne more začeti teči, preden ni stranka seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej ne more začeti teči prej, kot z vročitvijo prepisa odločbe o pravnem sredstvu dolžniku, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (prim. tretji odstavek 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je sklep z dne 13. 4. 2005 izpodbijal v celoti, kar je razvidno iz izreka in obrazložitve sklepa Višjega sodišča v L. opr. št. III Cp ... z dne 19. 10. 2005. Za ugotovitev začetka teka dodatnega roka niso pravno pomembne pritožbene navedbe o vsebini pritožbe, niti dolžnikov neuspeh v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v L. opr. št. II P ..., na katerega se sklicuje pritožnik. Sklep z dne 13. 4. 2005, ki je izvršilni naslov v obravnavani izvršilni zadevi, je v celoti postal pravnomočen šele z odločitvijo Višjega sodišča v L. dne 19. 10. 2005, torej tudi v odločitvi o določitvi dodatnega roka za prostovoljno izpolnitev, in je ta rok pričel teči šele z vročitvijo sklepa Višjega sodišča v L. z dne 19. 10. 2005, ki je bila opravljena 14. 12. 2005, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotovilo dejstva in na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialno pravo glede začetka teka dodatnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v sklepu o sodnih penalih, in ker med strankama ni sporno, da je bila nedenarna obveznost izpolnjena 21. 12. 2005, je, ob izteku roka dne 22. 12. 2005, neutemeljena upnikova zahteva za izterjavo sodnih penalov.

Glede na pravilnost odločitve v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, je neutemeljena pritožba tudi glede odločitve v 3. in 4. točki izreka. Upnik v pritožbi zoper 3. in 4. točko izreka sklepa ni navedel nobenega dejstva, saj je točki izpodbijal posledično izpodbijanju 1. točke izreka, tako da je višje sodišče v tem delu sklep preizkusilo le še po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ugotovilo je, da kršitve niso podane in je sklep zato tudi v tem obsegu pravilen.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je višje sodišče odločilo o stroških pritožbenega postopka. Sklenilo je, da jih dolžnik krije sam, ker s pritožbo ni uspel in zato ni mogoče ugotoviti, da bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker le-ti za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik ima sicer pravico odgovoriti na dolžnikovo pritožbo, vendar to še ne pomeni, da je upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo. Do povrnitve le-teh je upravičen le, če so bili potrebni, torej če je bilo na pritožbo treba odgovoriti. Upnik v odgovoru na pritožbo ni navedel nobenega dejstva, ki sodišču ne bi bilo poznano in zato ni v ničemer prispeval k odločitvi o tej zadevi, zato njegovi stroški niso potrebni.