Jedro

V 3. odstavku 27. člena ZKZ je določeno, da rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa znaša 30 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost. Kdo je pravni naslednik nekdanje kmetijske zemljiške skupnosti, je sodišče ugotovilo, in to med strankama ni sporno. Za razlago, da rok začne teči šele od dneva nabitja na oglasno desko krajevnega urada oziroma občine, tako ni nobene pravne podlage.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka zaradi razveljavitve kupoprodajnih pogodb, sklenjenih dne 30.12.1991 za solastninske deleže parcel št. 3832, 3833 in 3834, vpisanih pri vl.št. 574 k.o. L. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za solastninski delež prve tožene stranke ter oba zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se lahko tožnik vpisal na prodanem solastninskem deležu spornih nepremičnin. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. V reviziji trdi, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno razlagali navedeno določilo. Rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa je treba računati od dneva, ko je bila ponudba kmetijskega zemljišča nabita na oglasno desko. Vsaka drugačna razlaga ne bi imela nobenega smisla, saj bi bil prednostni upravičenec lahko v vsakem primeru izigran. Ker je tožnik svoje pravice uveljavljal v roku, ki teče od nabitja ponudbe na oglasno desko, je njegov zahtevek utemeljen. Trdi še, da je prizadet zato, ker je ena izmed toženk delavka upravnega organa pri sedanji upravni enoti L. Zaradi vsega navedenega predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano drugostopno sodbo tako spremeni, da zahtevku tožnika v celoti ugodi, podrejeno pa, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnim strankam. Državno tožilstvo RS se o reviziji ni izjavilo, nasprotne stranke pa nanjo niso odgovorile (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V tej pravdni zadevi je sporno le še pravno vprašanje, ki zadeva razlago besedila 3. odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (preč.b. Uradni list SRS, št. 17/86, 9/90 in Uradni list RS, št. 5/91). V 3. odstavku navedenega člena je določeno, da rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa znaša 30 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost. Kdo je pravni naslednik nekdanje kmetijske zemljiške skupnosti, je sodišče ugotovilo, in to med strankama ni sporno. Za razlago, da rok začne teči šele od dneva nabitja na oglasno desko krajevnega urada oziroma občine, tako ni nobene pravne podlage. Ugovor, da je težko ugotoviti, kdaj je upravni organ prejel ponudbo, je sicer lahko utemeljen, vendar pa lahko pomeni le nestrinjanje z veljavno zakonsko določbo, ki pa jo sodišče mora uporabiti in je glede tega vprašanja sodna praksa enotna. Povsem enaka negotovost je veljala tudi v času vročanja ponudb kmetijskim zemljiškim skupnostim, pa do spremembe te zakonske določbe ni prišlo (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS v Poročilu o sodni praksi VSS, št. 3/77, str. 23).

Le zaradi odgovora na revizijske navedbe pa revizijsko sodišče še dodaja: V obravnavanem primeru med pravdnima strankama ni sporno, da je bila ponudba obešena na oglasno desko 9.12.1992. Ob dejstvu, da mora ponudba viseti na oglasni deski 15 dni, upravni organ pa je ponudbo prejel 29.11.1992, pomeni, da je imel tožnik na razpolago 15-dnevni rok, ko je ponudba na oglasni deski visela, in nato še 5 dni. Poleg tega v konkretnem primeru tožnik med postopkom sam ugotavlja, da je namen prodajalca poznal ter da je vedel, kdaj je bila ponudba nabita na oglasno desko, kar pomeni, da je bil s potekom dogajanja v zvezi s spornimi zemljišči dovolj zgodaj seznanjen, da bi lahko še pravočasno reagiral. Ker je v tej pravdni zadevi v revizijskem postopku sporno samo vprašanje teka 30-dnevnega roka, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo še z nadaljnjimi razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke.

Ker sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo in ker revizijsko sodišče ni ugotovilo nobene kršitve ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.