Jedro

Napačna navedba razloga vrnitve pisanja pošiljatelju na vročilnici, in sicer da je “naslovnik preseljen”, nima vpliva na pravilno izveden postopek vročanja, saj se tudi v skladu s četrtim odtavkom 87. člena ZUP ob drugem neuspešnem poskusu vročitve v hišni predalčnik (če naslovnik slednjega nima ali je ta neuporaben) pošiljka vrne pošiljatelju.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče ob prejemu tožničine prošnje za dodelitev BPP ugotovilo, da le-ta ni bila primerna za obravnavo, saj v prošnji ni bila navedena niti pravna zadeva, v zvezi s katero zaproša za BPP, niti želena vrsta, oblika in obseg BPP. Zato je organ za BPP prosilko z dopisom z dne 29. 6. 2021 pozval, da v postavljenem 5-dnevnem roku svojo vlogo dopolni tako, da jasno navede, v zvezi s katero zadevo zaproša za BPP, da prošnji priloži upravne akte, v zvezi s katerimi zaproša za BPP ter navede želeno vrsto, obliko in obseg BPP. Vročilnica za navedeni dopis se je vrnila z oznako, da se je tožnica preselila na nov naslov, zato je organ za BPP z vpogledom v centralni register prebivalstva ugotovil, da je v registru naveden naslov prosilke enak naslovu, kjer je bil opravljen poskus vročitve in je na na podlagi 96. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odredil, da se vročitev opravi z javnim naznanilom z objavo sporočila na oglasi deski sodišča in na državnem portalu e-uprava. Navedeni dopis je bil objavljen dne 2. 8. 2021, zato se šteje, da je bila vročitev opravljena dne 17. 8. 2021. Ker se prosilka v roku iz dopisa, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala in svoje vloge z dne 21. 6. 2021 ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo, je organ za BPP njeno prošnjo zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožeča stranka izpodbija gornjo odločitev s tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da je prosilka pod rubriko “III. Podatki o zadevi” navedla ime in priimek morebitnega izbranega odvetnika (odvetnik A. A., Maribor), vendar si mora organ skladno z 8. členom ZUP v povezavi s 139. členom ZUP prizadevati ugotoviti resnično dejansko stanje in ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev. Tako tožeči stranki ni jasno, zakaj tožena stranka ni zaprosila odvetnika A. A. za kontaktne podatke tožeče stranke, saj gre življenjsko in izkustveno pričakovati, da je le-ta z njimi seznanjen, ker si prosilci za BPP praviloma izberejo že poznanega odvetnika.

3. Tožeča stranka v tožbi graja tudi nepravilno vročitev. Tožena stranka je v postopku za BPP z vpogledom v CRP pravilno ugotovila, da je v registru naveden naslov stalnega prebivališča prosilke enak tistemu, ki ga je tožeča stranka sama navedla v prošnji za BPP, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo tožeči stranki na naslov X. vročeno sporočilo o prispelem pismu, katero je vsebovalo sklep BPP 118/2021, z oznako RV0481 8538 8 SI, katerega je tožeča stranka osebno prevzela na pošti dne 14. 9. 2021. Tožeča stranka tako naslova ni spremenila, kar pomeni, da ni odgovorna za nastalo situacijo, in da niso izpolnjene predpostavke po 2. in 3. alineji 96. člena ZUP, s katerim tožena stranka utemeljuje svojo obrazložitev v delu, ki se nanaša na objavo na oglasni deski in objavo na e-portalu. Organ za BPP je tudi prišel v nasprotje s samim s seboj, ko je najprej za tožečo stranko ugotovil, da se je prosilka preselila na neznan naslov, v nadaljnjem postopku pa je sklep BPP 118/2021 z dne 7. 9. 2021 vročal na naslov X., čeprav je bil mnenja, da tožeča stranka na tem naslovu ne prebiva več. Tožnica je opravila tudi poizvedbo pri Pošti Slovenije. Slednja je v reklamacijskem postopku ugotovila, da je pri opravi vročitve na naslovu X. prišlo do neljube pomote, saj je bilo dne 16. 7. 2021 ugotovljeno, da se je tožnica preselila. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da tožnici povrne stroške postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. V obravnavani zadevi je senat tukajšnjega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) na seji dne 3. 11. 2021 odločil in izdal sklep, da bo v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v predmetnem upravnem sporu odločeno po sodnici posameznici.

6. Sodišče je nato nadaljevalo s postopkom in razpisalo glavno obravnavo za dne 9. 12. 2021. Dne 7. 12. 2021 je sodišče s strani pooblaščenca tožnice prejelo elektronsko sporočilo, v katerem je ta predlagal, da sodišče v zadevi odloči na podlagi stanja spisa oziroma brez izvedbe glavne obravnave. Sodišče je zato razpisani narok za glavno obravnavo preklicalo, in ker se je tudi tožena stranka z vlogo z dne 15. 12. 20121 izvedbi glavne obravnave odpovedala, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi med strankama ni bilo sporno, da je organ za BPP tožnico z dopisom št. BPP 118/2021 z dne 29. 6. 2021 pozval k odpravi nepravilnosti njene prošnje za BPP. Prav tako ni sporno, da je tožena stranka po tem, ko je s strani pošte prejela vročilnico, na kateri je bilo označeno “naslovnik preseljen”, zgoraj navedeni poziv za odpravo pomanjkljivosti objavila na portalu e-uprava in na oglasni deski sodišča v skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZUP. Sporno pa je, ali je tožena stranka smela postopati po navedeni določbi ZUP in šteti, da je bila vročitev spornega poziva z dne 29. 6. 2021 tožnici opravljena z nadomestno vročitvijo dne 17. 8. 2021, ko je potekel 15 dnevni rok od objave na portalu e-uprava ter posledično ali je tožena stranka pravilno zavrgla tožničino prošnjo za BPP, ker tožnica v roku 5 dni, ki ji je bil določen v pozivu z dne 29. 6. 2021, ni ravnala kot ji je bilo naloženo.

9. Sodišče ugotavlja, da je sicer pri poskusu druge vročitve dne 16. 7. 2021 vročevalec res napačno izpolnil vročilnico,1 nato pa toženi stranki vrnil pošiljko z informacijo, da je “naslovnik preseljen”, kar izhaja iz dopisa vročevalca Pošte Slovenija d.o.o. z dne 29. 9. 2021 (dokaz A3 sodnega spisa), in kar je nato povzročilo postopanje tožene stranke po tretjem odstavku 96. člena ZUP, ki je vročitev odredila z objavo na enotnem državnem portalu e-uprava in na oglasni deski sodišča. Vendar sodišče ugotavlja, da ta napaka v postopku predstavlja relativno kršitev pravil postopka, ki ni vplivala na sicer pravilno odločitev organa za BPP (tretja točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Izpodbijana odločitev o zavrženju prošnje za BPP je pravilna, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v nadlaljevanju te obrazložitve.

10. Za dopise, s katerimi je stranka pozvana na odpravo določenih pomanjkljivosti v določenem roku, ZUP predpisuje osebno vročitev. V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona (vročitev v elektronski obliki). Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu, v sporočilu pa navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15. dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15. dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (87. člen ZUP).

11. V primeru, če se osebna vročitev ne da opraviti, je torej v skladu z zgoraj citiranimi določbami ZUP nujno pustiti obvestilo z informacijo, kje se pisanje nahaja, da se lahko prevzame v 15 dneh. Če prevzemnik tudi v 15. dneh pisanja ne sprejme, se pisanje pusti v izpostavljenem predalčniku, vročitev pa velja za opravljeno po preteku 15 dni od puščenega obvestila.

12. Kot izhaja iz Sporočila o prispelem pismu oziroma vročilnice (str. 7 upravnega spisa), je vročevalec dne 30. 6. 2021 na naslovu X. tožnici poskusil osebno vročiti poziv št. BPP 118/2021 z dne 29. 6. 2021. Ker tožnice ni našel in se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, ji je pustil sporočilo, da pisanje osebno prevzame na pošti tega dne od 16.00 do 19.00 ure oziroma vsak dan v delovnem času, oziroma v roku 15 dni, ki začne teči od 1. 7. 2021. Navedeno sporočilo je bilo tožnici puščeno v hišnem predalčniku na zgoraj navedenem naslovu dne 30. 6. 2021. 13. V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve pisanja bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila upravnemu organu o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice (primerjaj četrti odstavek 97. člena ZUP), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato iz nje izhaja resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, npr. da obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v tožničinem predalčniku.2 Razen tega je četrti odstavek 87. člena ZUP jasen, in sicer se v primeru, če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od poskusa vročitve šteje, da je vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. Po preteku tega roka pa vročevalec zgolj pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Vročitev oziroma njena fikcija v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna.3 Zato se ne more kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko se je tožnica dejansko seznanila s pisanjem organa za BPP. Takšno stališče nima podlage v pravni ureditvi, in bi v celoti odpravilo smisel fikcije vročitve.4

14. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da se ni preselila oziroma, da še danes prebiva na naslovu X., kjer sprejema vsa pisanja. Zato je v obravnavani zadevi bistveno, ali je bilo Sporočilo o prispelem pismu za poziv št. Bpp 118/2021-2, po tem ko osebna vročitev tega poziva tožnici dne 30. 6. 2021 ni bila mogoča, tega dne puščeno v tožničinem hišnem predalčniku. Iz tožbenih navedb ne izhaja, da dne 30. 6. 2021 tožnica hišnega predalčnika na naslovu X. ne bi imela, in da v njem ne bi prejela Sporočila o pispelem pismu za poziv št. Bpp 118/2021-2, kot to izhaja iz vročilnice. To pomeni, da tožnica ne izpodbija pravilnosti vročilnice v delu, ki se nanaša na dne 30. 6. 2021 puščeno Sporočilo o prispelem pismu v njenem hišnem predalčniku, po tem ko tožnici vročevalec pisanja ni mogel osebno vročiti. Glede na določbo zgoraj citiranega četrtega odstavka 87. člena ZUP, da velja vročitev za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka od puščenega sporočila o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku, sodišče ugotavlja, da je bil poziv št. Bpp 118/2021-2 z dne 29. 6. 2021 tožnici fiktivno vročen dne 15. 7. 2021, ter je tako 5 dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti pričel teči naslednji dan, dne 16. 7. 2021. 15. V skladu s četrtim odtavkom 87. člena ZUP po preteku 15 dnevnega roka od puščenega obvestila v hišnem predalčniku, če osebna vročitev ni mogoča, pusti vročevalec dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če pa stranka predalčnika nima ali je ta neuporaben, vročevalec pošiljko vrne pošiljatelju. Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala in dokazovala, da je dne 16. 7. 2021 njen hišni predalčnik bil nameščen tako, kot ob prvem puščenem Sporočilu o prispeli pošiljki v njem dne 30. 6. 2021. Glede na to, da pa je vročevalec, Pošta Slovenije d.o.o. v dopisu z dne 29. 9. 2021 izrecno navedla, da je pri vročanju pisma v dostavo dne 16. 7. 2021, torej takrat, ko bi vročevalec moral pošiljko (poziv št. Bpp 118/2021-2) vreči v poštni predalčnik, le-ta na vročilnici pomotoma označil “preseljen”, namesto pravilno “nima hišnega predalčnika” (dokaz A3 sodnega spisa), sodišče ugotavlja, da je bilo pravilno tudi nadaljnje ravnanje vročevalca dne 16. 7. 2021, ko je pošiljko vrnil pošiljatelju. Pri tem napačna navedba razloga vrnitve pisanja pošiljatelju na vročilnici, in sicer da je “naslovnik preseljen” nima vpliva na pravilno izveden postopek vročanja, saj se tudi v skladu z zgoraj citiranim četrtim odtavkom 87. člena ZUP, ob drugem neuspešnem poskusu vročitve v hišni predalčnik (če naslovnik slednjega nima ali je ta neuporaben), pošiljka vrne pošiljatelju.

16. Sodišče glede na tožbena zatrjevanja o tem, da bi tožena stranka za kontaktne podatke lahko zaprosila odvetnika A. A. ki je bil v prošnji za BPP naveden kot izbrani odvetnik, še pripominja, da odvetnik v postopku dodelitve BPP ni stranka postopka, pa tudi sicer tožeča stranka sama navaja, da se njeno stalno prebivališče, ki ga je navedla v prošnji za BPP ni spremenilo. Ob pravilni fiktivni vročitvi poziva št. Bpp 118/2021-2 z dne 29. 6. 2021, pa te navedbe tožeče stranke tudi niso pravnorelevantne.

17. Po obrazloženem so tožbena zatrjevanja neutemeljena, zato je sodišče v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, vendar iz drugih, zgoraj navedenih razlogov, kot so bili navedeni v izpodbijanem sklepu.

18. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Na hrbtni strani vročilnice je vročevalec po preteku 15 dni od puščenega obvestila v hišnem predalčniku, ko je pisanje želel vreči v hišni predalčnik, dne 16. 7. 2021 zapisal “vrnjeno pošiljatelju, naslovnik preseljen, nov naslov ni znan”. Prav tako je na dohodni štampiljki pošte na vročilnici oznaka “preseljen”. Organ je nato po prejemu poštne pošiljke s strani pošte, v evidenci CRP preveril stalno prebivališče tožnice in ugotovil, da ima slednja prijavljeno stalno prebivališče X., kar je tudi naslov za vročanje. 2 Tako sodbi UPRS I U 1206/2018 z dne 16. 10. 2018 in II U 293/2018 z dne 25. 3. 2021. 3 Tako sodba UPRS I U 1206/2018-9 z dne 16. 10. 2018. 4 Tako sklep VSRS I Up 225/2017 z dne 24. 1. 2018.