Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbi zavrnilo zahtevek tožeče stranke, po katerem bi morala tožena stranka objaviti popravek obvestila tožeče stranke na prispevek "G. so na urgenci pokazali vrata", ki je bil objavljen ... v programu K. A. v oddaji ...
Pritožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni v njeno korist. Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi določil Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMED) (Ur. l. RS, št. 36/2008) ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes (1. odstavek 26. člena ZMed). Če odgovorni urednik zavrne objavo, ima prizadeti pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo pri sodišču, pristojnem za civilne spore (1. odstavek 33. člena). Pasivno legitimirana oseba je torej odgovorni urednik. Tožeča stranka je kot odgovornega urednika medija K. A. označila AA in je navedla dvoje: da je K. A. medij, v katerem je bila objavljena sporna informacija, in da je AA odgovorni urednik tako označenega medija.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z navedbo, da je objavo popravka tožeči stranki zavrnil BB, ki je pri izdajatelju K. A. odgovorni urednik informativnega in športnega programa K. A., smiselno ugovarjala pasivno legitimacijo. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je v uvodu izpodbijane sodbe ugotavljalo, kdo je pasivno legitimirana oseba. Med strankama ni bilo spora o okoliščinah, da je izdajatelj medija, ki je sporno vsebino objavil, K. A. in da je odgovorni urednik informativnega in športnega programa, kamor spada tudi oddaja ... BB, kar vse je navedeno na koncu vsake oddaje ..., kot to zahteva ZMed. Pritožbena trditev tožene stranke, da zakon (ZMED) ne govori o odgovornih urednikih posameznih programskih sklopov in da je zato pasivno legitimiran v tej pravdi odgovorni urednik medija K. A. AA in ne zgolj odgovorni urednik posameznega programskega sklopa, je v nasprotju z določili zakona ZMed. Iz 3. odstavka ZMed res sledi, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače. Vendar pa ta zakon že v 4. odstavku istega člena ureja situacijo, ko ima medij več odgovornih urednikov, in prav za to gre v konkretnem primeru. V takšni situaciji vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren. Sodišče prve stopnje je tako materialno pravo pravilno uporabilo in zaradi zgrešene pasivne legitimacije pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Ker pri tem tudi ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katero je potrebno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).