Jedro

Če tožeča stranka označi parcelo na kateri je bilo izvršeno motenje s številko, mora ta ustrezati dejanskemu stanju, kajti v nasprotnem primeru sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je toženec 15.2.1997 motil tožnika v njegovi mirni posesti uporabe poti po parceli št. ... k.o. Š. tako, da je na tej parceli prekopal pot v dolžini 2,5 m, širini 2,5 m in globini 1 m in s tem onemogočil tožniku dostop do svojih parcel. Zavrnilo je tudi restitucijski in prepovedni zahtevek.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da odločitev sodišča ni razumljiva, kajti iz sklepa ni mogoče razbrati vzrokov, ki so pripeljali do navedene odločitve. Skratka izrek je v nasprotju z utemeljitvijo in toliko pomanjkljiv in nerazumljiv, da ga ni mogoče preizkusiti. Tako v tožbi kot v nadaljnjem postopku je bilo jasno povedano, da je toženec prekopal služnostno pot na svoji parceli in s tem motil tožnika pri mirni uporabi te poti. To so nedvomno potrdile tudi zaslišane priče. Sodišče takšnemu dejanskemu stanju ni sledilo in kljub ugotovitvi motilnega dejanja s strani toženca je dalo prav njegovemu protipravnemu ravnanju. Jasno je bilo izkazano, da ima tožeča stranka edini možni dostop do svojih parcel po služnostni poti, ki teče po parceli toženca. Drugega dostopa tožnik nima. To služnostno pot je toženec res prekopal na svojem zemljišču, vendar je s tem svojim posegom motil tožnika pri uporabi poti in mu na tak način onemogočil dostop do lastnih parcel. Pritožba ni utemeljena.

Ne drži trditev tožeče stranke, da je sklep sodišča pomanjkljiv in nerazumljiv ter ga ni mogoče preiskusiti in je zato podana bistvena kršitev določb postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Sklep sodišča prve stopnje je razumljiv, le tožeča stranka noče razumeti, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni izvršila motenja posesti na parceli ... k.o. Š.. Tožeča stranka je v tožbenih navedbah zatrjevala, da pot poteka po parceli št. ...k.o. Š.. V tožbenem zahtevku pa, da poteka po parceli ... k.o. Š.. Sodišče prve stopnje je na neskladje med navedbami tožbe in tožbenim zahtevkom tožečo stranko opozorilo že tekom postopka, vendar ta zahtevka ni spremenila oziroma prilagodila dejanskemu stanju, niti takrat, ko je sodišče prve stopnje na ogledu ugotovilo, da pot poteka po parcelah ..., ..., ..., ... in ... vse k.o. Š.. To pa je bistvena ugotovitev, katero bi tožeča stranka morala upoštevati, če je označila potek poti po določeni parceli. Ne držijo torej pritožbene trditve, da je sodišče kljub temu, da je ugotovilo, da je toženec pot prekopal, tožbeni zahtevek zavrnilo v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje motenja na parceli ... k.o. Š. ni ugotovilo, zato je pravilno postopalo, ko je zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Neutemeljeno pritožbo je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.