Jedro

Odločitev sodišča glede odmere nagrade in stroškov izvedenca mora biti ustrezno obrazložena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanih delih, to je v točki I. in točki III. razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Obrazložitev

1. S sklepom P 606/2013 z dne 16. 6. 2016 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu odločilo, da se komisiji za izvedeniška mnenja pri Medicinski fakulteti, za opravljeno izvedensko delo izvedencev A.A., B. B., C. C., D. D. odmeri nagrada in nadomestilo za stroške za izdelavo izvedenskega mnenja z dne 10. 5. 2016 v višini 3.218,16 EUR. Skupni znesek za plačilo (vključno z 22 % DDV) znaša 3.926,16 EUR. V presežku je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v tej pravdni zadevi od Komisije za izvedenske mnenja zahtevalo izdelavo izvedenskega mnenja, ki so ga dne 10. 5. 2016 izdelali izvedenci A.A., B. B., C. C., D. D. in ga predložili tukajšnjem sodišču, vključno s pravočasnim stroškovnikom. V skladu z 249. členom ZPP in določili Pravilnika je sodišče komisiji priznalo za študij spisa za vsakega izvedenca 552,00 EUR, za zbiranje in študij dodatne dokumentacije za vsakega izvedenca 552,00 EUR, za pisno mnenje za vsakega izvedenca 414,00 EUR, za pregled pa izvedencu A. A., B. B. in D D. vsakemu po 276,00 EUR, skupaj tako gre izvedencem za plačilo z DDV 3.926,16 EUR. Sodišče prve stopnje je komisiji oziroma vsakemu izmed izvedencev priznalo nagrado za študij spisa z vsemi prilogami (nad 200 do 500 strani), zbiranje in študij dodatne dokumentacije (tožnikova zdravstvena dokumentacija od 200 do 300 strani), opravljene preglede (zahtevne do 3 ure) ter oblikovanje skupnega izvedenskega mnenja v obsegu in znesku kot je to izhaja iz točke 1 izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče je namreč v predmetni pravdni zadevi komisiji odredilo izvedensko delo, ki so ga opravili izvedenci iz različnih področij, ki so vsak zase preučili predmetno pravdno zadevo, opravili pregled tožnika ter ugotovitve vsak s svojega medicinskega področja strnili v skupno pisno izvedensko mnenje z dne 10. 5. 2016. Sodišče prve stopnje je tudi ocenilo zahtevnost izvedeniških mnenj kot zelo zahtevna mnenja, za katerega je mogoče v skladu s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika priznati 414,00 EUR. Višji zahtevek je zavrnilo. Priznalo je še povečano nagrado zaradi plačila DDV.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje komisiji oziroma vsakemu od izvedencev priznalo napačno nagrado, ki ni v skladu s Pravilnikom. Tožnik sodni sklep za odmero stroškov izpodbija tudi zaradi tega, ker sta ortopedski pregled izvajala dva specialista ortopeda, oba skupaj pa sta pregled opravila v manj kot pol ure s trditvijo, da naj bi se oškodovancu - tožniku zelo mudilo na okulistični pregled, saj naj bi se prof. dr. D. D. zaradi zaključka njene izmene mudilo. Tožnik poudarja nerazumnost dejstva, da sta ga pregledala dva specialista za pregled gležnja in ključnice in to brez kakršnihkoli naprav, slikanj oziroma mehanskih testov. S prof. dr. C. C. pa tožnik sploh ni imel stika. Sodišče v izpodbijanem sklepu poudarja kompleksnost in zapletenost predmetne zadeve, vendar je dejstvo, da ta standard ni pojasnjen. Tudi sicer je opis priznanih stroškov v točki I. izreka sklepa tožniku popolnoma nerazumljiv; izvedenci so izdelali le izvedeniško mnenje tisto z datumom 10. 5. 2016, ni pojasnjeno kaj naj bi izbirali in tudi študij dodatne dokumentacije ostaja nepojasnjena vsebina. Tako je izpodbijani sklep obremenjen z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja, kot tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni pravdni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom P 606/2013 z dne 15. 3. 2016 sklenilo, da se izdelava izvedenskega mnenja zaupa Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete. Na podlagi tega sklepa je nato Medicinska fakulteta izdelala izvedensko mnenje, katerega je sodišče prejelo dne 14. 6. 2016. Predsednik imenovane komisije pa je s sklepom dne 29. 3. 2016 za konkreten primer določil komisijo v sestavi prof. dr.A. A., dr. med. višji svetnik, prof. dr. B. B, dr. med., svetnik prof. dr. D. D., dr. med, višja svetnica in prof. dr. C. C., dr. med. Celotno mnenje je bilo nato izdelano, usklajeno med vsemi štirimi, s strani predsednika komisija imenovanimi izvedenci. Komisija je k mnenju priložila tudi stroškovnik za opravljeno izvedensko delo komisije v skupnem znesku 4.259,51 EUR. Stroškovnik je bil specificiran tako, da je komisija zahtevala za vsakega od štirih imenovanih izvedencev posebno nagrado za študij spisa nad 200 do 500 strani, za zbiranje in študij dodatne dokumentacije od 200 do 300 strani, nagrado za preglede oziroma oglede in za pisni izvid in mnenje, katerega je za vsakega od izvedencev ocenila kot “zelo zahtevno”. Sodišče prve stopnje pa je nato 16. 6. 2016 izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je v točki I. odločilo, da pripada komisiji kot izvedencu znesek nagrade v skupnem seštevku 3.226,16 EUR. V obrazložitvi pa je zapisalo, da ocenjuje izvedensko delo kakor skupek vseh štirih, po vsebini določenih mnenj. Sodišče prve stopnje pa je neobrazloženo in neutemeljeno sledilo stroškovniku Komisiji. Sodišče se najprej ni opredelilo do zahteve komisije iz stroškovnika, da se ji prizna nagrada in stroški za opravljeno izvedensko delo tako, kakor, da bi sodišče imenovalo štiri izvedence. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se opravi le eno izvedensko delo, v tej zvezi je sicer imenovalo izvedensko delo komisije. Nato je bilo mnenje komisije izdelano s strani štirih izvedencev. Sodišče prve stopnje pa se ni opredelilo do tega, da je to mnenje še vedno le eno mnenje Komisije za izvedenska mnenja. Po določbi 243. člena ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Po določbi člena 245 ZPP izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec, če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje določilo le enega izvedenca. Po določbi tretjega odstavka 245. člena ZPP pa se sme izvedensko delo zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici, kemičnemu laboratoriju, fakulteti ipd.). Torej v tem primeru takšno izvedensko mnenje ni izgubilo svojstva enega izvedenskega mnenja. Zato bi sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju odmeriti nagrado za delo izvedenca v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih ter po tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela kot, da je bilo opravljeno eno mnenje in ne štiri mnenja, saj sodišče prve stopnje ni prejelo štirih mnenj, ki jih tudi ni odredilo.

5. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje ni kritično opredelilo do mnenja kot celote in tudi ne do posameznih postavk iz stroškovnika. Prav tako se sodišče ni opredelilo do pravnega standarda “zelo zahtevnosti izvida in mnenja”, vsakega od izvedencev (sodišče prve stopnje bi moralo ocenjevati zahtevnost mnenja kot eno mnenje). Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja (4.točka 47. člena Pravilnika). Naloga izvedenca je, da ustrezno obrazloži zakaj zahteva nagrado za pisni izvid in mnenje kot za zelo zahtevno. Komisija je v stroškovniku zgolj v oklepaju in brez obrazložitve opredelila mnenje posameznih izvedencev kot zelo zahtevno.

6. Sklep sodišča prve stopnje je tako ostal neobrazložen, tako v smeri ocenjevanja izvedenskega mnenja kot enega mnenja, kot tudi v smeri ocenjevanja mnenja po zahtevnosti. Sodišče prve stopnje se tudi ni obrazloženo opredelilo do zahtev v stroškovniku, da je bil potreben študij spisa nad 200 do 500 strani, za zbiranje študija dodatne dokumentacije od 200 do 300 strani in tudi ne do pregledov oziroma ogledov posameznih, v komisijo imenovanih izvedencev.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do vseh, v pritožbi in v sklepu sodišča druge stopnje izraženih dejanskih in pravnih vprašanjih, na katere sodišče prve stopnje v sedaj izpodbijanem sklepu ni v zadostni meri obrazloženo odgovorilo.1 Posledično je moralo razveljaviti še točko III. izreka sodišča prve stopnje, ki pa tudi ni obrazložena. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo slediti navodilom sodišča druge stopnje (člen 362 ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.