Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnica pričela z gradnjo pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja, je inšpektor tožnici utemeljeno odredil ustavitev gradnje. Učinkuje le dokončno gradbeno dovoljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 5.10.1999. S to je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Inšpektorja za graditev Inšpektorata RS za okolje in prostor, Izpostava M.S. z dne 29.6.1999, s katero je bil tožnikoma odrejen inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje prizidka in vetrolova ter pozidava gospodarske zgradbe na zemljišču parcela, št. 764 k.o. S. Tožena stranka je odločitev oprla na določbo 91. člena Zakona o graditvi objektov (ZG0, Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 71/93, 40/94, 69/94, 59/96 in 52/00) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred organom prve stopnje. Iz tega izhaja, da sta tožnika kot investitorja začela z gradbenimi deli brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Pričetek del je vezan na dokončno oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje. Pravni učinek ima namreč samo dokončna oziroma pravnomočna odločba. In ker gradbeno dovoljenje, izdano tožnikoma dne 24.4.1998 ni dokončno, ne učinkuje.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da ker je bila zoper gradbeno dovoljenje, izdano tožnikoma, vložena pritožba, to dovoljenje ni dokončno in zato nima pravnega učinka. Pravilno je stališče tožene stranke, da ima skladno z določbo 1. odstavka 231. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) pravni učinek samo dokončna upravna odločba. Po presoji sodišča na odločitev v tej zadevi ne more vplivati tožbeni ugovor, da tožnika o pritožbi nista bila obveščena. Tožnika bi se morala pred pričetkom gradnje pri pristojnem upravnem organu prepričati o pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Če menita, da jima je bila zaradi nezakonitega dela upravnega organa povzročena škoda, lahko sprožita ustrezne postopke pred pristojnim sodiščem.

Tožnica M.R. v pritožbi ponavlja tožbene ugovore. Nepravilno je stališče sodišča, da je za začetek gradnje potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Tega ZG0 ne določa. O tem, da mora z gradnjo počakati, ni bila obveščena. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja sodišče, so pravilni in imajo podlago v podatkih predloženih upravnih spisov ter v določbi 91. člena ZGO in 1. odstavku 231. člena ZUP/86. V navedeni določbi ZGO ima inšpektor pooblastilo, da odredi ustavitev gradnje, če ugotovi, da investitor nima gradbenega dovoljenja. Res je sicer, da ZGO izrecno ne določa, da je pogoj za začetek gradnje pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vendar pa, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, upravna določba učinkuje le, če je dokončna. Ob nesporni ugotovitvi, da je bila zoper gradbeno dovoljenje, izdano tožnici, vložena pritožba, in da je tožnica začela z gradnjo pred odločitvijo o pritožbi, torej pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja, je pravilen sklep tožene stranke in sodišča, da gradbeno dovoljenje nima nobenih učinkov.

Tožničin pritožbeni ugovor, da o tem, kdaj lahko prične graditi, ni bila obveščena, je neutemeljen. V gradbenem dovoljenju je namreč v obrazložitvi izrecno navedeno, da se gradnja po tem dovoljenju lahko prične šele po pravnomočnosti te odločbe.

Glede na navedeno je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.