Jedro

Javna ali zasebna listina, s katero se v postopku za vpis v zemljiško knjigo dokazuje obstoj pravnega temelja za pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice na nepremičnin, je podlaga za vknjižbo, če je nepremičnina v njej označena s podatki, po katerih se nedvoumno razlikuje od vseh ostalih nepremičnin, to je s številko zemljiškoknjižga vložka, katastrsko občino in parcelno številko.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru se ugodi in se sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn.št. 3848/97 z dne 7.5.1998 spremeni tako, da se na podlagi darilne pogodbe z dne 23.11.1995 in potrdila UE Kranj, št. 32100-0223/95-08/KM, pri vl.št. 481 k.o. V. I na nepremičninah parc.št. 369 - gozd in parc.št. 370 - gozd, pri vl.št. 570 k.o. N. na nepremičnini parc.št. 339/2 - njiva v izmeri 4924 m2 k.o. N., pri vl.št. 190 k.o. V. II na nepremičnini parc.št. 162 - gozd, vse last M.P., roj..., stan. ...., dovoli vknjižba lastninske pravice za osebo A. P., roj. ..., stan..., delež 1/1." Izbrišejo se zaznambe zavrnitve predloga Dn.št. 3848/97 in Dn. št. 2944/98 ter zaznambe vložene pritožbe Dn.št. 3300/98.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep Dn.št. 3848/97 z dne 7.5.1998 in odločilo, da navedeni sklep, s katerim je isto sodišče zavrnilo predlog predlagatelja za vknjižbo lastninske pravice v vl.št. 481 k.o. V. I, vl.št. 570 k.o. N. in v vl.št. 190 k.o. V. II na podlagi darilne pogodbe z dne 23.11.1995, ostane v veljavi.

Zoper sklep se je pritožil predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se ne strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da nepremičnine v listini, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice, torej v darilni pogodbi z dne 23.11.1995, niso označene s podatki iz zemljiške knjige. Po njegovem mnenju je potrebno določbi 21.člena in 76.člena ZZK razlagati tako, da mora biti nepremičnina določno označena, tako da se po označbi razlikuje od drugih. Za identifikacijo nepremičnine so tako potrebne parcelna številka, številka zemljiškoknjižnega vložka in katastrska občina, kar vse je v listini navedeno, ne pa tudi označba kulture in izmera, saj ti dve v določenih primerih v zemljiški knjigi sploh nista navedeni. Pritožnik zato predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so v darilni pogodbi z dne 23.11.1995, na podlagi katere predlagatelj zahteva vknjižbo lastninske pravice nanj, pri podarjenih nepremičninah navedeni le številke zemljiškoknjižnih vložkov, parcelne številke in katastrske občine, ne pa tudi vrsta rabe in na nepremičnini, vpisani pri vložku št. 570 k.o. N. s parc.št. 339/2 tudi ne izmera. Predmetna pogodba ne vsebuje vseh podatkov, kot so vpisani v zemljiški knjigi pri zadevnih nepremičninah (fotokopija izpiskov iz zemljiške knjige). Za razliko od darilne pogodbe pa je predlagatelj v zemljiškoknjižnem predlogu nepremičnine označil z vsemi v zemljiški knjigi vpisanimi podatki. Pritožbeno sodišče pa ne more slediti zaključku prvostopnega sodišča, da se vknjižba ne dovoli iz razloga, ker nepremičnine v zadevni listini niso označene z vsemi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo in za katere zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95, v nadaljevanju ZZK) v 9.členu določa, da morajo biti pri nepremičnini označeni.

Iz določbe 21.člena ZZK izhaja, da se vknjižba nepremičnine dovoli le, če je v javni ali zasebni listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Po določbi 9.člena ZZK se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru. Iz jezikovne razlage 21.člena v primerjavi z 9.členom ZZK bi resda lahko izhajalo, da mora biti nepremičnina v listini označena z vsemi podatki iz 9.člena, na kar je prvostopno sodišče tudi oprlo svojo odločitev. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno upoštevati tudi to, da vsi v 9.členu navedeni podatki nimajo enakega pravnega pomena, na kar pa opozarja pritožba. Z vpisom parcelne številke, številke zemljiškoknjižnega vložka in katastrske občine v zemljiško knjigo se po mnenju drugostopnega sodišča neka nepremičnina identificirana na ta način, da je ni moč zamenjati z drugo nepremičnino. Razlog temu je, da ima v posamezni katastrski občini določeno parcelno številko le ena nepremičnina. Po drugi strani pa se površina in vrsta rabe, ki sta evidentirani v katastru, v le tej zgolj poočitita. Poočitev pa je vpis, ki nima nobenih pravnih posledic niti pravnega pomena, kot jih to imajo vknjižba, zaznamba in predznamba. S poočitvijo se namreč zgolj usklajujejo podatki, vpisani v zemljiški knjigi, glede katerih zemljiška knjiga ni izvorna evidenca, s podatki izvornih evidenc ali pa označujejo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Poleg tega pa podatka o površini in vrsti rabe v zemljiški knjigi nista nujno natančna in zanju ne velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Upoštevajoč različnost pravnega pomena podatkov, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo za posamezno nepremičnino, je po mnenju pritožbenega sodišča namen, zaradi katerega zakon v 21.členu ZZK določa, da mora biti nepremičnina v listini označena s podatki, s katerimi se vpisuje v zemljiško knjigo, ta, da mora biti nepremičnina določno označena, označena torej tako, da je izključen vsak dvom o tem, na katero nepremičnino se zapis izjave volje v listini nanaša. Ta namen pa je dosežen že s tem, da je nepremičnina v listini označena s številko vložka, parcelno številko in katastrsko občino. V skladu z navedenim gre torej 21.člen ZZK razlagati tako, da je javna ali zasebna listina, s katero se v postopku za vpis v zemljiško knjigo dokazuje obstoj pravnega temelja za pridobitev, omejitev ali prenehanje pravice na nepremičnini, podlaga za vknjižbo, če je nepremičnina v njej označena s podatki, po katerih se nedvoumno razlikuje od vseh ostalih nepremičnin, to je s številko zemljiškoknjižnega vložka, katastrsko občino in parcelno številko. Pritožnik ima torej prav, ko zatrjuje, da so nepremičnine v darilni pogodbi označene s podatki, ki so bistveni za njihovo identifikacijo.

Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi in po določbi 3. točke 95.člena ZZK spremeniti izpodbijani sklep. Zaradi zmotne pravne presoje je bil glede na stanje zemljiške knjige in vsebino listine predlog za vpis neutemeljeno zavrnjen. Zato je pritožbeno sodišče predlagano vknjižbo dovolilo. Hkrati je odredilo tudi izbris zaznamb zavrnitve predloga ter vložene pritožbe.