Jedro

Ustavno varovana materija učinkovitega izjavljanja v postopku je zajeta v 22. členu Ustave, ta pa ne obsega zahteve po dejanskem izjavljanju, ampak mora imeti stranka na voljo učinkovito možnost, da izjavo poda. Ko gre za seznanitev s sodnim pisanjem, zato ni pomembno, da je stranka pisanje tudi dejansko prejela, ampak zadošča, da je imela učinkovito možnost, da se z njim seznani. Zakonska rešitev nadomestne vročitve izhaja iz tesne življenjske povezave med odraslimi osebami v gospodinjstvu, ki nudi učinkovito možnost seznanitve.

- Učinek dokazovanja resničnosti na vročilnici kot javni listini zapisane vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more zajeti obvezne zakonske sestavine medsebojnega razmerja med naslovnikom in osebo, ki ji je bilo pisanje izročeno (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če navedeno razmerje na konkretni vročilnici ni zapisano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 27. 12. 2011 in sklepa o dodatnem sredstvu izvršbe z dne 10. 2. 2012 in sklenilo, da dolžnik krije sam svoje stroške, dolžan pa je upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 546,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V bistvenem navaja, da vročitvi navedenih sklepov nista bili pravilno opravljeni. Pojasnjuje, da sam ni podpisal vročilnic, priča M.K. pa ni bila prepričljiva v svoji izpovedbi, da je vročilnico za sklep o izvršbi z dne 27. 12. 2011 podpisala ona. Priči I.K. in J.K. nobenega od podpisov nista prepoznala, kar zbuja dvom v izpovedbo M.K. Četudi bi se izkazalo s pomočjo izvedenca, da je podpisala obravnavano vročilnico priča M.K., pa je bistveno, da pisanja ni dalje izročila dolžniku. Vročilnice glede sklepa z dne 10. 2. 2012 pa, kot izhaja iz izpovedb prič, nihče ni podpisal, tako se niti ne ve, komu je bilo pisanje vročeno. Sklicuje se na pravico do izjave in v tej zvezi na 22. in tudi 23. člen Ustave. Meni, da bi iz vročilnic moralo izhajati medsebojno razmerje med osebo, ki je pisanje sprejela in dolžnikom kot naslovnikom. Neutemeljeno je bil zavrnjen dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa in podano stališče, da dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena glede izpodbijanja vročilnic. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi njegovemu predlogu za razveljavitev obravnavanih potrdil o pravnomočnosti, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi z dne 27. 12. 2011 dolžniku pravilno vročen.

5. Nadomestna vročitev sklepa o izvršbi dolžnikovi bivši zunajzakonski partnerki M. K., ki je v času vročanja prebivala na dolžnikovem naslovu O. M. 25a, P., je bila opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami osebnega vročanja. Velja, da se v primeru odsotnosti naslovnika na naslovu vročitve ta opravi na način, da se sodno pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti (prvi odstavek 140. v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Dejstvo, da je bila M.K. član dolžnikovega gospodinjstva, v postopku ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v resničnost njene izpovedbe, da je podpis na vročilnici sklepa o izvršbi njen. Okoliščina, da priči I.K. in J.K. nista prepoznala njenega podpisa, pravilnosti navedenega zaključka ne moreta omajati. Vsak posameznik sam najbolje pozna svoj podpis, zato ima prepoznava lastnega podpisa posebno dokazno težo. Pri tem je sodišče prve stopnje prepričljivo utemeljilo dokazno oceno še s primerjavo podpisov na listinah v spisu in izpovedbo dolžnika, da v času vročanja M.K. ni hodila v službo in je vso njegovo pošto zjutraj oziroma dopoldan sprejemala ona. Ker sta bila prejemnik sodnega pisanja in njegovo razmerje do dolžnika sodišču znana, odsotnost zapisa razmerja na vročilnici ni imela pomena.

6. Ustavno varovana materija učinkovitega izjavljanja v postopku je zajeta v 22. členu Ustave, ta pa ne obsega zahteve po dejanskem izjavljanju, ampak mora imeti stranka na voljo učinkovito možnost, da izjavo poda. Ko gre za seznanitev s sodnim pisanjem, zato ni pomembno, da je stranka pisanje tudi dejansko prejela, ampak zadošča, da je imela učinkovito možnost, da se z njim seznani. Zakonska rešitev nadomestne vročitve izhaja iz tesne življenjske povezave med odraslimi osebami v gospodinjstvu, ki nudi učinkovito možnost seznanitve. Materija 23. člena Ustave, katere kršitev tudi uveljavlja dolžnik v pritožbi pa je vezana na druge vidike poštenega sojenja, ki pa jih dolžnik v pritožbeni graji ni konkretiziral, zato sodišče druge stopnje nanjo ne more odgovoriti.

7. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 10. 2. 2012, a deloma iz drugih razlogov, kot jih je podalo sodišče prve stopnje.

8. Učinek dokazovanja resničnosti na vročilnici kot javni listini zapisane vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more zajeti obvezne zakonske sestavine medsebojnega razmerja med naslovnikom in osebo, ki ji je bilo pisanje izročeno (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če navedeno razmerje na konkretni vročilnici ni zapisano, kot je primer v obravnavani zadevi. S tem dolžnika kot naslovnika pisanja, ki je zatrjeval, da ni podpisnik vročilnice, ne more bremeniti tudi trditveno in dokazno breme, da izpodbije morebitno nadomestno vročitev neznanemu podpisniku, kot je mogoče razumeti nepravilne razloge sodišče prve stopnje. Drugače, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo za sklep o izvršbi z dne 27. 12. 2011, za sklep z dne 10. 2. 2012 v dokaznem postopku namreč ni ugotovilo, kdo je podpisnik vročilnice. Če je verjelo dolžniku, da podpisnik ni on in je šlo za nadomestno vročitev, se je ob odsotnosti drugih dokazov lahko oprlo le še na vročilnico in njen učinek javne listine, ki pa nadomestne vročitve ne izkazuje, saj v njej ni navedeno, da bi pisanje prejel kdo drug in ne naslovnik. Takšna vročilnica v pojasnjenih okoliščinah ne more izkazovati zakonitega vročanja, ki je pri nadomestni vročitvi vezano na predpisane značilnosti osebe sprejema, česar sodišče prve stopnje po pojasnjenem ni moglo preizkusiti, s tem pa tudi dolžnika ne more bremeniti nasprotno dokazovanje iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Kljub temu pa je pravilno sodišče prve stopnje zaključilo, da je pravnomočnost obravnavanega sklepa nastopila ne glede na pojasnjeno, sicer neizkazano nadomestno vročitev. Dolžnik se je s sklepom z dne 10. 2. 2012 osebno seznanil najkasneje dne 17. 8. 2012, ko je vpogledal v spis in zahteval fotokopijo vročilnice navedenega sklepa. Sodišče prve stopnje se je v tej zvezi pravilno oprlo na določilo šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki onemogoča sklicevanje na napake vročanja, če je naslovnik kljub kršitvam pravil vročanja pisanje dejansko prejel. Osemdnevni rok za vložitev pravnega sredstva je po pojasnjenem od dejanske seznanitve s sklepom potekel najkasneje 27. 8. 2012 (25. 8. 2012 je bila sobota). Dolžnik ugovora v tem roku ni vložil, ampak je podal predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti šele 21. 12. 2012, ko je pravnomočnost navedenega sklepa že nastopila.

10. Potreba po pritegnitvi izvedenca grafologa glede dokazne teme, da podpis na vročilnici ni dolžnikov, je po pojasnjenem odpadla (213. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tako je bil dokazni predlog utemeljeno zavrnjen.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ker tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).