Jedro

Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Res je, da sodna praksa včasih dopušča oblikovanje zahtevka v motenjskih pravdah tako, da se najprej ugotovi - opiše posamezna motilna dejanja, nato pa sledi restitucijski in prepovedni zahtevek. To je dopustno takrat, ko se z ugotovitvijo načina motenja posesti določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek.

Kontradiktornost je v izvršilnem postopku praviloma vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, to je v postopku z ugovorom. Kršitev določb postopka ni podana, če toženec pred izdajo sklepa o izvršbi ni bil zaslišan.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu (točka IV. izreka) spremeni tako, da se tožba v ugotovitvenem delu zavrže. II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanih II., III., V. in VI. točkah izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za združitev te pravde s pravdnimi zadevami P 189/2013, P 181/2013 in P 236/2013 (točka I. izreka); zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev postopka glede izdaje začasne odredbe v prejšnje stanje (točka II. izreka); zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi (točka III. izreka); zavrnilo del tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je tožena stranka motila njeno posest z opisom kje, kdaj in kako – ugotovitveni del tožbenega zahtevka (točka IV. izreka); v točki V. izreka je odločilo, da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje stanje tako, da odtočno cev – žleb, ki poteka z njegove hiše preko ceste na gospodarski objekt, izpod kapa (strehe) gospodarskega objekta namesti nazaj, cca 0,7 metra višje na streho gospodarskega objekta tako, da bo na obeh straneh premičen in da ga bo po potrebi možno dvigniti, z asfaltnega cestišča pa je dolžan odstraniti kmetijski traktor s prikolico, ter da se je v bodoče dolžan vzdržati vsakršnih posegov v posest tožeče stranke na celotnem cestišču 3 metre široke obstoječe asfaltne ceste in še 0,5 metra ob njej in to do višine 7 metrov še posebej pa nameščanje pritrjenih odtočnih cevi – žlebov in nastavljanja traktorja s prikolico in drugih podobnih ovir ter vsakršnih pisnih in ustnih prepovedi voženj in hoje izvajalcem gradbenih del in drugih del na nepremičninah tožnika in postavljanja tabel s prepovedmi voženj in hoje izvajalcem gradbenih in drugih del ob asfaltno cesto; ter toženca v točki VI. izreka zavezalo k plačilu 525,65 EUR pravdnih stroškov tožnika.

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper IV. točko sklepa. Meni, da ima pravni interes, da se ugotovi s katerimi dejanji je toženec motil posest nepremičnin, saj se ugotovitveni del navezuje na dajatveni zahtevek in prepoved nadaljnji motilnih dejanj. Dajatveni del zahtevka je potreben in v skladu s sodno prakso, ker brez njega ni mogoče postaviti dajatvenega in prepovednega zahtevka. Potreben pa je tudi za primer, da bo toženec ponavljal motitvena dejanja, da ne bo potrebno vložiti nove tožbe. S tem, ko je zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo ter naredilo bistveno kršitev določb postopka. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da točko IV. izreka prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da zahtevku v tem delu ugodi.

3. Toženec v obširni laični pritožbi uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge. Izpodbija točke II., III., V. in posledično VI. izreka. Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena, ker bi moralo sodišče skladno z določbami ZPP zaslišati obe pravdni stranki ali pa nobene. Sklep je neustaven, ker Ustava določa, da so pred zakonom vsi enaki. Ker sklep, s katerim je bila izdana začasna odredba, ni zakonit in je protiustaven, je njegov ugovor dokazano utemeljen. Točka V. izreka je v neskladju s točko IV. izreka. Pričanje S. S., da nihče ni branil, da so leta 2008 dvigovali žleb je velika laž. Sodnica je postopek vodila in odločala skrajno pristransko, enostransko in koruptivno, kar je še dodatno neizpodbitno utemeljeno in razvidno iz obrazložitve sklepa. Ta povzema le 9,09 % odgovora na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, 8,3 % iztrganega konteksta ugovora zoper izdano začasno odredbo, 6,6 % iztrganega konteksta navedb celotne prve pripravljalne vloge in 8,3 % iztrganega konteksta izpovedb prič, izpovedbe T. P. pa sploh ni povzete. Nasprotuje, da sodišče kljub njegovemu predlogu ni zaslišalo policistov. Sedaj je pridobil zapisnik, iz katerega je razvidno, da je tožnik posest izvrševal nasilno, saj so policisti njega pridržali in ni mogel braniti svoje lastnine, kar pomeni, da je tožeča stranka posest pridobila s silo. Iz izpovedb prič ne izhaja, da je bil doma, ko so vozili na gradbišče tožnika. Priča F. Š. laže, saj iz zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe izhaja, da so branili vožnjo. Že 6. 6. 2013 je vložil tožbo za prepoved posegov v njegovo lastninsko pravico, zato nasprotuje ugotovitvi, da je bila posest prvič motena 8. 6. 2013. 4. Toženec je v odgovoru na pritožbo tožnika zapisal, da nikoli in nikdar ni motil tožnikove posesti, zato predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne, v celoti pa ugodi njegovi pritožbi.

5. Tudi tožnik v odgovoru na pritožbo toženca predlaga višjemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Pritrjuje s strani toženca izpodbijanim odločitvam prvostopenjskega sodišča in razlogom zanje.

6. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba toženca pa ni utemeljena.

O pritožbi tožeče stranke:

7. Teorija (1) in sodna praksa (2) sta enotni, da je zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti dajatveni. To izhaja iz 34. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Res pa je, da sodna praksa kljub temu včasih dopušča oblikovanje zahtevka v motenjskih pravdah tudi tako, da se najprej ugotovi - opiše posamezna motilna dejanja, nato pa sledi restitucijski in prepovedni zahtevek. To je dopustno takrat, ko se z ugotovitvijo načina motenja posesti določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek. Tožeča stranka pa je tako zahtevek glede vzpostavitve prejšnjega stanja kot zahtevek glede prepovedi bodočih posegov v njeno posest dovolj opredelila, da predhodni opis dosedanjih motilnih dejanj toženca za opredelitev tožbenega zahtevka zaradi motenja posesti ni potreben. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določb 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ugotovitvenega dela tožbenega zahtevka tako, da je zavrglo ta del tožbe.

O pritožbi tožene stranke:

8. Postopek izdaje začasne odredbe se vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta pa v 29. členu določa, da postopek poteka na podlagi vlog in drugih dejanj, narok pa sodišče opravi le, če to zakon izrecno določa, ali kadar je to smotrno po mnenju sodišča, lahko pa stranko zasliši tudi izven naroka. Kontradiktornost je v izvršilnem postopku praviloma vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, to je v postopku z ugovorom (3). Po podaji ugovora zoper izdano začasno odredbo pa je bil toženec zaslišan. Zaslišani sta bili obe pravdni stranki. Pritožbeni očitki o kršitvi procesnih pravic in ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi zavrnitve toženčeve predloga za vrnitev v prejšnje stanje so neutemeljeni.

9. Enako velja za pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija odločitev o zavrnitvi njegovega ugovora zoper izdani sklep o začasni odredbi. Ker začasna odredba ni bila nezakonita in protiustavna, čeprav toženec pred njeno izdajo ni bil zaslišan, tudi njegov ugovor, ki ga je utemeljeval s kršitvijo pravic, ker ni bil zaslišan, ni utemeljen.

10. Če bi bil oziroma bi ostal ugotovitveni del tožbenega zahtevka zavrnjen, nato pa ugodeno restitucijskemu in prepovednemu delu, bi bilo res podano neskladje. To je odpravljeno, ker je višje sodišče ugotovitveni del tožbe zavrglo. Zavrženje nima učinka pravnomočne ugotovitve obstoja ali neobstoja motilnih dejanj.

11. Izpovedbe prič, tudi v pritožbi posebej izpostavljenih S. S. in F. Š., je sodišče prve stopnje v za odločitev relevantnih delih pravilno povzelo in dokazno ocenilo. Dokazna ocena je 8. členu ZPP skladna: vestna, skrbna in celostna. Pritožnik je z navajanjem svojega videnja dogodkov, ki jih v glavnem argumentira z nedopustnimi pritožbenimi novotami (337. člen ZPP), ne omaje. Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Ugotavlja, da je raziskano dovolj, da je mogoče sprejeti materialnopravno pravilno odločitev. Razlogi prvostopenjskega sodišča za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje policistov so pravilni – njihovo zaslišanje glede na ugotovljena dejstva ni bilo relevantno. Na novo pridobljeni zapisnik policije v pritožbenem postopku ni upšteven, ker toženec ni izkazal, da se brez svoje krivde ni mogel nanj sklicevati že tekom postopka na prvi stopnji (337. člen ZPP).

12. Sklep o motenju posesti mora skladno z 324. členom ZPP v zvezi z 331. členom ZPP v obrazložitvi vsebovati zahtevke strank in kratke navedbe strank o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo, dokaze ter za odločitev relevantne predpise. V obrazložitvi torej sodišče ne prepisuje celotnih vlog pravdnih strank, pač pa le kratke povzetke. Izpovedb prič in strank pa mu sploh ni potrebno povzemati, dovolj je, če naredi dokazno oceno. Navedeno je sodišče storilo. Pritožbeni očitki o iztrganosti iz konteksta niso konkretizirani, tako da natančnejši odgovor v tej smeri niti možen ni.

13. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da se je k tožnikovi nepremičnini že vrsto let vozilo po asfaltni cesti, ki vodi tik mimo toženčevih nepremičnin, in sicer tudi s tovornjaki, traktorji in drugimi večjimi vozili. Če so bila vozila visoka, se je, da je bil možen prehod, dvignila odtočna cev – žleb, ki poteka med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem toženca. Posest je vsaka dejanska oblast nad stvarjo (24. člen SPZ). V pravdi zaradi motenja posesti je relevantno zgolj zadnje posestno stanje, ne pa pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ). Zato za odločitev ni pomemben namen voženj: tožnik ima glede na dokazano zadnje posestno stanje posestno varstvo tako za vožnjo za kmetijske namene kot tiste vožnje, ki služijo gradnji nove hiše. Toženec pa sam priznava, da ne dovoljuje voženj, ki bi se izvajale v gradbene namene. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da ugodi dajatvenemu delu tožbenega zahtevka, je po obrazloženem materialnopravno pravilna.

14. V pritožbi uveljavljani razlogi torej ali niso utemeljeni ali pa niso relevantni. Vse s strani toženca izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča so materialnopravno pravilne. Pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, prvo sodišče ni zagrešilo. Zato je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbe, ker s pritožbenim predlogom, da se ugodi tudi ugotovitvenemu delu njenega zahtevka, ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), tako zavrnitev tožbenega zahtevka kot zavrženje tožbe pa imata enako posledico za stroškovno odločitev; z odgovorom na pritožbo toženca pa ni v ničemer pripomogla k odločitvi drugostopenjskega sodišča (155. člen ZPP). Toženec stroške pritožbe (sodna taksa) nosi sam, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP); stroškov odgovora na pritožbo pa ni.

16. Poseg v izrek o stroških prvostopenjskega postopka kljub delni spremembi sklepa sodišča prve stopnje ni bil potreben, ker tožeča stranka tudi po spremembi s tožbenim zahtevkom ni uspela.

(1) Gl. komentar R. Vrenčurja k 34. členu v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, izdala GV Založba leta 2004

(2) gl. npr. sklepe VS RS II Ips 657/2001, II Ips 298/93, VSK I Cp 487/2007, VSL I Cp 1215/2013

(3) prim. odločbi US RS U-I-83/11, Up-938/10