Jedro

Postopek ugovora proti odpustu obveznosti je postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja, ugovor pa je naperjen proti stečajnemu dolžniku, ki za zastopanje lahko pooblasti odvetnika (in v tem postopku ga tudi je). Stroškov odvetnika v takem primeru ni dopustno plačevati iz stečajne mase, saj ti stroški ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP. Te stroške mora predhodno kriti stečajni dolžnik sam. V kolikor v postopku z ugovorom uspe, je on (in ne stečajna masa) upravičen do povračila stroškov. Fizična oseba in fizična oseba kot stečajni dolžnik imata enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloga A., d. o. o., X., Ulica 1, X., Republika Hrvaška, MŠ (OIB): 00001, ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. o. o., iz Maribora, in sicer - za umik potrdila o izvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 10 (1) (B) člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov z dne 20. 6. 2022 (p. d. 612), - za izdajo potrdila o neizvršljivosti (podredno za razveljavitev potrdila) v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 6 (2) člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov z dne 20. 6. 2022 (p. d. 613), - za popravo potrdila o izvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 10 člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov z dne 20. 6. 2022 (p. d. 614), - za izdajo potrdila o neizvršljivosti (podredno za razveljavitev potrdila) v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 6 (2) člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov z dne 20. 6. 2022 (p. d. 616), - za popravo potrdila o izvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 10 člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov z dne 20. 6. 2022 (p. d. 617) in - za izdajo potrdila o neizvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 6 (2) člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov z dne 20. 6. 2022 (p. d. 624). Predlagatelju (pravni osebi A., d. o. o., X., Ulica 1, X., Republika Hrvaška, MŠ (OIB): 00001) je naložilo plačilo stroškov C. C., ki jih je le-temu dolžan plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pritožil iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugodi zahtevku predlagatelja, da se Okrožno sodišče v Mariboru izreče za nepristojno za izdajo Potrdila in izda potrdilo o neizvršljivosti, podredno da Potrdilo umakne, podredno da Potrdilo popravi, podredno da Potrdilo razveljavi in tako v celoti ugodi predlogom predlagatelja ter dolžniku naloži v plačilo stroške postopka. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje Višjemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da so zahteva za umik potrdila o izvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 10(1)(B) člena Uredbe št. 805/2004, predlog za izdajo potrdila o neizvršljivosti (podredno za razveljavitev potrdila) v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 6(2) člena Uredbe št. 805/2004 in predlog za popravo potrdila o izvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 772/2019 (St 001/2014) z dne 13. 3. 2020, na podlagi 10. člena Uredbe št. 805/2004 vezani na uredbo, ki v obravnavanem primeru ni bila uporabljena, in na akt (ENI), ki ni bil izdan, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeni razlogi v tem delu zato niso relevantni in višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

5. Pritožnik uvodoma navaja, da med Potrdilom in izrekom sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Ill Cpg 772/2019 z dne 13.3.2020 (izvršilni naslov) ni identitete, saj je Okrožno sodišče v Mariboru, ko je v obrazec Potrdila vpisovalo podatke o upniku in dolžniku, te podatke vpisalo brez pravne podlage. Z navedenim izvršilnim naslovom je upnik stroškov stečajni dolžnik in ne C. C. kot fizična oseba, zato po zaključku postopka osebnega stečaja ni več legitimiran za vračilo stroškov, ki so mu bili prisojeni kot stečajnemu dolžniku in v času stečaja. Pooblaščenec je plačilo stroškov za zastopanje stečajnega dolžnika lahko dobil le s soglasjem stečajnega sodišča kot strošek stečajnega postopka, stečajna upraviteljica pa po sklepu višjega sodišča ni izterjevala nobenih stroškov, čeprav je bila edina upravičena za to. Po stališču pritožnika bi moralo sodišče pri izdaji Potrdila to upoštevati po uradni dolžnosti, česar pa ni storilo.

6. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem vse, kar pritožnik navaja v zvezi z aktivno legitimacijo C. C., predstavlja nedovoljene pritožbene novote (prim. 337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) in je zaradi tega neupoštevno. Ne glede na navedeno pa višje sodišče pojasnjuje: kot je bilo obrazloženo že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 772/2019 z dne 17. 1. 2023 (PD 653), je postopek ugovora proti odpustu obveznosti postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja, ugovor pa je naperjen proti stečajnemu dolžniku, ki za zastopanje lahko pooblasti odvetnika (in v tem postopku ga tudi je). Stroškov odvetnika v takem primeru ni dopustno plačevati iz stečajne mase, saj ti stroški ne predstavljajo stroškov stečajnega postopka v smislu 354. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP. Te stroške mora predhodno kriti stečajni dolžnik sam. V kolikor v postopku z ugovorom uspe, je on (in ne stečajna masa) upravičen do povračila stroškov. Fizična oseba in fizična oseba kot stečajni dolžnik imata enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto, fizična oseba (drugače kot pravna oseba; prim. 377. člen ZFPPIPP) po koncu stečajnega postopka tudi ne preneha. Navedeno pomeni, da ni pravilno stališče pritožnika, da je (edini) upnik stroškov stečajni dolžnik C. C. in ne fizična oseba C. C. 7. Pritožnik izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da če nekdo nima položaja stranke glavnega postopka, to ne pomeni, da ne more biti obremenjen za plačilo stroškov postopka, ki jih je sam oziroma njegov singularni pravni prednik povzročil (in na kar bi moral predlagatelj računati, ko je prevzemal terjatve od prednice). V tem delu pritožnik zgolj ponavlja navedbe, ki jih je do sedaj že podal in na katere je odgovorilo Vrhovno sodišče RS v sklepu Cp 26/2023 z dne 22. 11. 2023, ko je izrecno zapisalo (v točki 15 obrazložitve), da predlagateljeva pravna prednica ni imela tovrstnega položaja (torej položaja stranke postopka), (zato) predlagatelj tudi ni mogel vstopiti vanj namesto nje. Toda to ne more biti razlog, da sedanji upnik terjatve, ki v ugovornem postopku ni uspel (njegov ugovor proti odpustu obveznosti je bil zavržen prav zaradi pomanjkanja procesne legitimacije), ne krije stroškov ugovornega postopka, ki so stečajnemu dolžniku nastali zaradi odgovora na ugovor, ter kot nevzdržno ocenilo pritožnikovo tezo, češ da bi šele položaj stranke postopka utemeljeval obveznost kritja nastalih stroškov. Če bi ji sodišče sledilo, bi moral stečajni dolžnik vsakokrat, kadar bi upniku spodletelo pridobiti procesno legitimacijo ali bi to kasneje izgubil, sam kriti svoje stroške odziva na upnikov ugovor. To pa bi bilo v opreki s kriterijem uspeha strank v pravdi, ki je temeljno merilo za odločitev, koga bremenijo stroški postopka. Povedano drugače: čeprav pritožnik ni pridobil položaja stranke v postopku osebnega stečaja, mora kriti nastale stroške postopka, ki jih je povzročil njegov pravni prednik (odstopnik terjatve) z vložitvijo ugovora. Na to bi moral pritožnik računati, ko je prevzel terjatev (sklep VSRS Cp 26/2023 z dne 22. 11. 2023).

8. Ne drži niti pritožbeni očitek, da predlagatelju izvršilni naslov (sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 772/2019 z dne 13. 3. 2020) ni bil vročen. Iz podatkov v spisu izhaja ravno nasprotno: vročilnica (priloga št. 2 PD 429) izkazuje, da je bil navedeni sklep vročen pooblaščencu predlagatelja Odvetniški družbi B., o. p., d. o. o, dne 6. 4. 2020. 9. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da predlagatelj ni mogel sodelovati v kontradiktornem postopku, drži pa, da ni sodeloval. Slednje za odločitev ne more biti relevantno iz naslednjih razlogov: iz podatkov v spisu je razvidno, da so bila predlagatelju vročena vsa pisanja v zvezi z ugovornim postopkom (PD 419, 424, 426), vabljen je bil na narok pred Višjim sodiščem v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 z dne 13. 3. 2020 (PD 416 in 418, vabilo vročeno dne 21. 1. 2020). V pozivu z dne 16. 1. 2020 (PD 419, vročen skupaj z vlogo dolžnika) je bil predlagatelj izrecno opozorjen, da se lahko izjavi predvsem o njegovi procesni legitimaciji za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti oziroma procesni legitimaciji D., d. d., ki je zoper dolžnika vložila ugovor proti odpustu obveznosti. Vsa pisanja so bila vročena pooblaščencu predlagatelja, to je Odvetniški družbi B., o. p., d. o. o. Predlagatelj na poziv sodišča ni odgovoril, prav tako ni pristopil na narok 13. 3. 2020 niti ni opravičil svoje odsotnosti. Navedeno pomeni, da je predlagatelj imel (več) možnost(i) sodelovati v kontradiktornem postopku, le izkoristil je (jih) ni. To je v sklepu Cp 26/2023 (v 14. točki obrazložitve) izrecno potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS, ko je zapisalo, da 10. točka obrazložitve sklepa z dne 13. 3. 2020 ne pušča dvomov, da je A., d. o. o., vstopil v postopek in v njem imel kot edini upnik možnost aktivno vplivati na njegov rezultat. Pravilno je zato opozorilo sodišča prve stopnje, da v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti nobene kršitve, ki bi vplivala na izdajo Potrdila o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi 53. člena Uredbe št. 1215/2012. 10. Neutemeljene so ponavljajoče se pritožbene navedbe, da v izvršilnem naslovu ni določno, jasno in nedvoumno zapisano, kdo je upnik, ki mora dolžniku plačati stroške (II. točka izreka sklepa z dne 13. 3. 2020). Tudi na ta pritožbeni očitek je že odgovorilo Vrhovno sodišče RS (v točki 16. obrazložitve), in sicer, da je dolžnik stroškov ugovornega postopka v obrazložitvi sklepa z dne 13. 3. 2020 dovolj določno in nedvoumno opredeljen; iz obrazložitve je razvidno, da je upnik iz II. točke izreka lahko le aktualni upnik, tj. družba A., d. o. o. (in ne prejšnja upnica D., d. d., ki je ugovor proti odpustu obveznosti vložila), ki je zato stečajnemu dolžniku dolžan povrniti njegove stroške ugovornega postopka. Višje sodišče je nato z izdajo popravnega sklepa, s katerim je zgolj natančneje označilo upnika, tako da je iz obrazložitve sklepa z dne 13. 3. 2020 prevzelo njegov polni naziv in ga pripisalo k splošnemu pojmu upnik v II. točki izreka, odpravilo vsakršno nejasnost, zaradi česar pritožbene navedbe niti v tem delu niso utemeljene.

11. Ne drži niti pritožbena navedba, da predlagatelja A., d. o. o., X., Ulica 1, X., Republika Hrvaška, MŠ (OIB): 00001, ne gre enačiti z navedbo A., d.o.o., Y., kot to izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 13. 3. 2020. Kot izhaja iz podatkov v spisu (PD 292) je D., d. d., z vlogo z dne 22. 11. 2017 (Obvestilo o spremembi upnika) sporočila, da je svoje pravočasno prijavljene terjatve na podlagi cesije, sklenjene med odstopnikom D., d. d., in prevzemnikom A., d. o. o., na slednjega prenesla terjatve po kreditnih pogodbah št. 2423, 2443, 2463 in 2632 v celoti oziroma v celotni višini 4.166.836,09 EUR. Skladno z navedenim obvestilom je D., d. d., predlagala, da upraviteljica spremembo evidentira kot popravek končnega seznama prijavljenih terjatev tako, da se kot novi upnik evidentira A., d. o. o., Ulica 2, Y., MBS 01234, OIB 00001. Isti identifikacijski podatek - MŠ (OIB) 00001 in naslov - je v prijavi terjatve z dne 24. 1. 2019 (PD 329) navedel A., d. o. o. Iz prijave izhaja, da je 12. 5. 2017 z D., d. d., sklenil pogodbo o prodaji terjatev in cesijsko pogodbo, s katerima je odstopnik nanj prenesel terjatve, ki so izvirale iz pogodb št. 2423, 2443, 2463 in 2632, skupna vrednost odstopljenih terjatev pa je 4.166.836,09 EUR. Kot pa je razvidno iz izpiska iz sodnega registra za A., d. o. o., ki ga je D., d. d., priložila zgoraj navedenemu obvestilu o spremembi upnika, je sedež družbe na naslovu X. (Općina P.), Ulica 1, to pa je naslov, ki ga je višje sodišče skupaj z identifikacijskima znakoma OIB: 00001, MBS: 01234, navedlo v popravnem sklepu z dne 17. 1. 2023 (PD 653), ko je zgolj natančneje označilo upnika (čeprav že sklep z dne 13. 3. 2020 ne pušča dvomov, da je zavezanec za plačilo stroškov A., d. o. o.).

12. Navedeno pomeni, da ni nobenega dvoma, da gre za eno in isto pravno osebo (A., d. o. o., OIB: 00001, MBS: 01234), prav tako pa ne drži, da sodišče (prejšnjih) podatkov o A., d. o. o., X. (Općina P.), Ulica 1, ni imelo, ker A., d. o. o., MŠ (OIB): 00001 ni bil stranka postopka. Posledično tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi šele tedaj, ko bi bil v sklepu z dne 13. 3. 2020 upnik izrecno naveden, slednji imel možnost pravnega sredstva, s katerim bi zahteval ugotovitev, da ne more biti zavezanec za plačilo stroškov. Še manj je mogoče slediti pritožbenim očitkom, da niti hipotetično ni mogel vedeti, da se sklep nanaša nanj, saj je bilo že zgoraj pojasnjeno, da je imel predlagatelj v tem postopku vso možnost sodelovati, upoštevajoč, da so bila vsa pisanja in vabilo na narok vročena njegovemu pooblaščencu - odvetniški družbi. Zakaj teh možnosti ni izkoristil, predlagatelj ni pojasnil ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi.

13. Označba A., d. o. o., Y., ali A., d. o. o., pa tudi sicer ne more biti odločilnega pomena, saj je v tem postopku vloge vlagala le ena oseba: A., d. o. o., MŠ (OIB) 00001. Zato je sodišče pri izdelavi Potrdila o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi 53. člena Uredbe št. 1215/2012 vneslo podatek o MŠ (OIB) ter (spremenjene) podatke iz sodnega registra za navedeno pravno osebo, katerim predlagatelj ni nasprotoval in tudi v pritožbi ne trdi, da so napačni. Vnešeni so torej bili podatki o predlagatelju, ki ga jasno identificirajo in so identični podatkom, ki jih je predlagatelj sam navedel v tem postopku.

14. Predlagatelj vztraja, da je sodišče napačno odločilo, da je pristojno za izdajo Potrdila, saj šteje, da je za to pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ki je izvršilni naslov izdalo. Pritožba tudi v tem delu ni utemeljena, saj pristojnost sodišča, ki je potrdilo izdalo, izhaja že iz prvega odstavka 42.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v skladu s katerim potrdilo o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU izda na zahtevo stranke sodišče ali organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, ali notar, ki je sestavil javno listino. Okrožno sodišče v Mariboru sicer ni odločalo o stroških stečajnega dolžnika, vendar pa je na prvi stopnji odločalo o ugovoru proti odpustu obveznosti, o katerem je višje sodišče odločilo kot o glavnem zahtevku, o dolžnosti plačila stroškov stečajnega dolžnika pa kot o posledici odločitve o ugovoru proti odpustu obveznosti (in gre za t.i. stransko terjatev; prim. VSL III Cpg 772/2019 z dne 12. 7. 2022, PD 625). Zato je bilo Okrožno sodišče v Mariboru tisto, ki je bilo pristojno za izdajo spornega Potrdila. Tudi sicer pa je bilo s sklepom VSL III Cpg 772/2019 z dne 12. 7. 2022 že odločeno, da Višje sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu z dne 20. 6. 2022 družbe A., d. o. o., za izdajo potrdila o neizvršljivosti v obliki evropskega naloga za izvršbo za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 772/2019 z dne 13. 3. 2020, pač pa je za to stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

15. Ne drži pa niti pritožbeni očitek, da predlagatelju pred izdajo Potrdila ni bilo omogočeno, da prostovoljno izpolni obveznost iz izvršilnega naslova. Predlagatelju je bil sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 772/2019 z dne 13. 3. 2020 vročen 6. 4. 2020, vendar obveznosti iz II. točke izreka navedene sodne odločbe ni izpolnil (ne v paricijskem roku ne kasneje).

16. V posledici pravilne odločitve o zavrnitvi pritožnikovih predlogov je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, da je pritožnik dolžan C. C. povrniti potrebne stroške postopka. Drugih pritožbenih navedb v zvezi s stroškovno odločitvijo pritožnik ni podal. 17. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.