Jedro

Brez predloga upnika sodišče samo ne more pozvati na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce.

Izrek

I.Pritožba kupca se zavrne in se sklep v I., II., III. in IV. točki izreka potrdi.

Kupec, hipotekarni upnik in dolžnik sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo kupca.

II.Pritožba hipotekarnega upnika se zavrne in se sklep v izpodbijani IV. točki izreka potrdi.

Hipotekarni upnik in dolžnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo hipotekarnega upnika.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"I. Pritožbi hipotekarnega upnika A. d.o.o. - v likvidaciji z dne 12. 3. 2025 zoper sklep z dne 26. 2. 2025 se ugodi."

"II. Pritožbi dolžnika z dne 21. 3. 2025 zoper sklep z dne 26. 2. 2025 se ugodi."

"III. Izpodbijani sklep z dne 26. 2. 2025 se razveljavi."

"IV. Hipotekarni upnik A. d.o.o. - v likvidaciji sam krije stroške vložene pritožbe."

"V. Dolžnik sam krije stroške vložene pritožbe in odgovora na pritožbo hipotekarnega upnika A. d.o.o. - v likvidaciji."

"VI. Kupec B., d.o.o. sam krije stroške odgovorov na pritožbi dolžnika in hipotekarnega upnika A. d.o.o. - v likvidaciji."

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje kupec (drugi najboljši ponudnik). Prioritetno iz previdnosti osporava, da bi bili predmetni pritožbi hipotekarnega upnika in dolžnika zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu vloženi pravočasno. Treba je skrbno preveriti, kdaj je bil sklep o izročitvi nepremičnin kupcu z dne 26. 2. 2025 vročen hipotekarnemu upniku in dolžniku in ponovno kritično preveriti pravočasnost vloženih pritožb, saj obstaja utemeljen dvom, da sta bili pritožbi hipotekarnega upnika in dolžnika vloženi prepozno in ju je posledično v tem primeru potrebno zavreči. V razlogih izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče zgolj pavšalno in s skopo obrazložitvijo navedlo, da naj bi hipotekarni upnik in dolžnik imela pravni interes za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu z dne 26. 2. 2025, pri čemer se kupec s takšnim stališčem ne more strinjati. Hipotekarni upnik A. d.o.o. - v likvidaciji je v pritožbi navajal, da ima kot imetnik hipotek pri predmetnih nepremičninah pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Vendar navedeno očitno ne drži. Kot je namreč v pritožbi navajal sam hipotekarni upnik, je hipotekarni upnik kot odstopnik najprej z družbo C. kot prevzemnikom sklenil overjeno Pogodbo o odplačnem odstopu terjatve, nato pa je še družba C. kot odstopnik sklenila overjeno Pogodbo o odplačnem odstopu terjatve z družbo D., d.o.o. kot prevzemnikom. Navedene listine in obrazložitev naj bi hipotekarni upnik že predhodno dostavil naslovnemu sodišču (kar sicer kupcu ni znano). Očitno tudi sam hipotekarni upnik priznava, da ni več imetnik terjatev, glede katerih so v zemljiški knjigi vpisane hipoteke pri predmetnih nepremičninah in tako dejansko hipotekarni upnik sploh nima več statusa in upravičenj kot resnični hipotekarni upnik. Imetnik terjatev, glede katerih so v zemljiški knjigi vpisane hipoteke pri predmetnih nepremičninah, je tako očitno družba D., d.o.o. Ob upoštevanju navedenega (kar izrecno priznava in navaja sam hipotekarni dolžnik) hipotekarni upnik nikakor nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pri tem kupec poudarja, da tako hipotekarni upnik kot tudi dolžnik sploh nikoli nista nasprotovala (niti ne v pritožbi) sami izvedbe dražbe. Do navedenega, kar je v odgovoru na pritožbo hipotekarnega upnika in dolžnika izpostavil kupec, se prvostopno sodišče sploh ni opredelilo. Kupec tudi izpostavlja, da je bistveno, da v kolikor bi bila tudi druga dražba oziroma 2. dražbeni narok neuspešen, bi se izvršba na podlagi določil 194. člen ZIZ ustavila. Morebitna ustavitev izvršbe pa bi pomenila za hipotekarnega upnika (oziroma njegove pravne naslednike) in tudi za dolžnika negativne posledice, saj ne bi prišlo do poplačila (vsaj delnega) dolžnikovega dolga do hipotekarnega upnika (oziroma njegovih pravnih naslednikov), ampak bi dolg dolžnika zaradi nadaljnjih izvršilnih stroškov in teka zamudnih obresti še bistveno narasel. To je v konkretnem primeru še bolj očitno, saj tudi cena, ki jo je plačal kupec, ni bila bistveno nižja od cene, ki jo je ponudil upnik. Pri tem kupec še izpostavlja, da iz priloženih izpisov iz AJPES za upnika in hipotekarnega upnika jasno izhaja, da upnik sploh nima odprtih računov, medtem ko ima hipotekarni upnik (ki je tudi v postopku likvidacije) oba računa blokirana, kar pomeni, da ne hipotekarni upnik in ne upnik nikakor ne bi mogla plačati kupnine za nepremičnini. Pri tem je posebej poudariti, da je iz zapisnika o 2. dražbenem naroku z dne 29. 8. 2023 jasno razvidno, da sta bila dejansko edina dražitelja oziroma zainteresirana ponudnika za predmetni nepremičnini zgolj kupec in upnik, pri čemer je dejstvo, da upnik ponujene cene ni plačal, niti je glede na to, da sploh nima odprtih računov, niti ne bi mogel plačati. Očitno je šlo s strani upnika zgolj za poskus zviševanja cene. Zato bi bilo glede na vse zgoraj navedeno potrebno ugotoviti, da hipotekarni upnik in dolžnik nimata pravnega interesa za pritožbo. S tem v zvezi je popolnoma napačno in brez pravne podlage razlogovanje prvostopnega sodišča, da ni mogoče zatrditi, da na novi dražbi ne bi bila dosežena višja cena, kot jo je plačal kupec. Dejstvo je, da bi s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa bil samo kupec tisti, ki bi bil v konkretnem primeru oškodovan. Prav tako kupec izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno sledilo stališču hipotekarnega upnika in dolžnika, da naj bi bil sporni sklep z dne 26. 2. 2025 o izročitvi nepremičnin kupcu izdan v nasprotju z določili tretjega odstavka 191. člena ZIZ, ker naj bi bil za predmetni primer, ko je sodišče zaradi neplačila kupnine, nepremičnine namesto upniku domaknilo in izročilo kupcu, potreben predhodni predlog upnika. Določbe 191/3 ZIZ nikakor ni mogoče tolmačiti na način, saj bi bilo takšno ozko stališče neživljenjsko in v nasprotju z jezikovno in smiselno razlago navedene določbe tretjega odstavka 191. člena ZIZ. Smisel navedene določbe je vsekakor, da pride do uspešne prodaje nepremičnin na javni dražbi. Kupcu sicer ni znano, ali je upnik predlagal, da se kupca pozove na plačilo kupnine, ampak po mnenju kupca takšen predlog upnika ni potreben. Po mnenju kupca ima sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 191. člena ZIZ samo pooblastilo, da glede na okoliščine prodaje pozove drugega oziroma naslednje najboljše kupce na plačilo kupnine, kar se je tudi v konkretnem primeru zgodilo. Glede na to, da je bila v konkretnem primeru že druga javna dražba, je bila takšna odločitev sodišča tudi v korist tako upnika, kot tudi dolžnika. Takšni odločitvi sodišča, ki je kupca pozvalo na plačilo kupnine (kar je kupec tudi storil) očitno ne hipotekarni upnik, ne upnik in ne dolžnik niso nasprotovali, vsaj kupec o tem ni bil seznanjen. Čeprav sodišče v izpodbijanem sklepu ni zavzelo nobenega stališča glede pritožbenih navedb dolžnika in hipotekarnega upnika v zvezi s sklepom o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VIII Pg 178/2024, kupec iz previdnosti navaja, da se navedeni sklep o zavarovanju sploh ne nanaša na morebitna ravnanja upnika v predmetnem izvršilnem postopku, ko gre za prodajo nepremičnin dolžnika, saj ta sklep določa omejitve upnika oziroma zastopnikov upnika glede prenosa, obremenitev ali prenehanja terjatev in hipotek. Priglaša pritožbene stroške.

3.Na pritožbo kupca sta odgovorila hipotekarni upnik in dolžnik po pooblaščencih, jima nasprotovala in priglasila stroške odgovorov na pritožbo.

4.Zoper IV. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tudi hipotekarni upnik. Navaja, da iz obrazložitve izhaja, da je naključje, ki se je pripetilo, bilo v tem, da upnik E. d.o.o., ki v tem postopku hkrati nastopa tudi v vlogi prvega najugodnejšega kupca (saj je na 2. javni dražbi podal najvišjo ponudbo) v določenem mu roku ni položil kupnine, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je nato, kljub temu da upnik za to ni podal predloga, sklicujoč se na tretji odstavek 191. ZIZ, pozvalo na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, med drugim tudi drugega najboljšega kupca B., d.o.o. Okrajno sodišče v Ljubljani je pravilno odločilo, da iz zakona nedvoumno izhaja, da drugega oziroma naslednje kupce sodišče pozove, če to predlaga upnik, ter da po nasprotnem razlogovanju pomeni, da brez predloga upnika sodišče samo ne more pozvati na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce. Okrajno sodišče v Ljubljani pa nato ni pravilno odločilo glede stroškov s tem, ko je v IV. točki izreka sklepa, ki je predmet te pritožbe, odločilo, da pritožnik - hipotekarni upnik A. d.o.o. - v likvidacij sam krije stroške vložene pritožbe. ZPP v 1. odstavku 156. člena določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Naključje, ki se je pripetilo (to, da upnik kot prvi najugodnejši ponudnik, v roku ni položil kupnine ter je nato Okrajno sodišče brez predloga upnika pozvalo na plačilo kupnine drugega najugodnejšega kupca) se je pripetilo upniku in ne hipotekarnem upniku. Da je taka interpretacija 1. odstavka 156. člena ZPP pravilna, kot jo navaja pritožnik - hipotekarni upnik v tej pritožbi, izhaja tudi iz sodne prakse v zadevi VSL sklep I Cp 38/2011. Tudi v tej zadevi, ki je predmet te pritožbe, gre za postopek začet na predlog upnika E. d.o.o., pri čemer je do naključja, ki se je pripetilo upniku, dejansko prišlo zaradi opustitve upnika (enako kot v citirano sodni praksi), saj upnik E. d.o.o., ki je v tem postopku hkrati nastopal tudi v vlogi prvega najugodnejšega kupca (ker je na 2. javni dražbi podal najvišjo ponudbo) v določenem mu roku ni položil kupnine, šele ta opustitev upnika pa je nato terjala ravnanje Okrajnega sodišča v Ljubljani, katero je nato, kljub temu da upnik za to ni podal predloga, sklicujoč se na tretji odstavek 191. ZIZ, pozvalo na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, medtem ko bi pravilno moralo prodajo s sklepom razveljaviti in določiti novo prodajo. Priglaša pritožbene stroške.

5.Na pritožbo hipotekarnega upnika je odgovoril dolžnik po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

6.Pritožba nista utemeljeni.

O pritožbi kupca (drugega najboljšega ponudnika)

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče nepremičnini ID znak X 000/3 in ID znak X 000/11, vsako do 1/1 izročilo kupcu B., d.o.o. Izpodbijani sklep o izročitvi je sodišče izdalo potem, ko je po opravljeni drugi dražbi nepremičnini domaknilo najboljšemu ponudniku, ki je bil upnik E. d.o.o., ki pa kupnine (300.000,00 EUR) ni položil. Sodišče je pozvalo drugega najboljšega ponudnika B. d.o.o., naj se izjavi o tem, ali bo položil kupnino, ki jo je kot drugi najboljši ponudnik ponudil (251.924,5 EUR). Ta je izjavil, da nepremičnino za to ceno kupuje oziroma, da je 6. 2. 2025 že vplačal na račun sodišča kupnino, kar potrjuje izpis iz poslovne knjige sodišča z dne 7. 2. 2025. Hipotekarni upnik v pravočasni pritožbi priloženi sodni praksi (VSL Sklep I Ip 5006/2011; VSL Sklep II Ip 1403/2022) izkazuje, da sodišče brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo drugega najboljšega ponudnika. Okrožno sodišče v Ljubljani je po navedbah in dokazu hipotekarnega upnika tudi izdalo začasno odredbo opr. št. VIII Pg 1784/2024 z dne 29. 10. 2024, s katero je odločilo, da se poslovodstvu in morebitnim prokuristom E. d.o.o. omejijo upravičenja za sklepa je pravnih poslov in overitev le teh, za prenos, obremenitev ali prenehanje terjatev in hipotek ali opravo ali opustitev

katerihkoli dejanj, katerih učinek bi bil prenos, obremenitev ali prenehanje terjatev in hipotek iz prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2008 in notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku.

8.Dolžnik v pravočasni pritožbi (redna št. 329) predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa iz istih razlogov. Sodišče je po pojasnilu sodišča prve stopnje pri odločanju absolutno vezano na jasno zakonsko določbo. Šele, če zakonska določba ni jasna, so na mestu druge vrste razlag (po namenu zakonodajalca, zgodovinska in druge). Zakonska določba tretjega odstavka 191. člena ZIZ je po stališču sodišča prve stopnje jezikovno jasna. Iz nje nedvoumno izhaja, da drugega oziroma naslednje kupce sodišče pozove, če to predlaga upnik. Po nasprotnem razlogovanju to pomeni, da brez predloga upnika sodišče samo ne more pozvati na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce. Zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, potem, ko sodišče zaključuje, da sta pravočasni pritožbi dovoljeni. Oba, tako hipotekarni upnik kot dolžnik imata pravni interes za vložitev pritožbe. V postopku izvršbe je pravni interes upnika in dolžnika v poplačilu terjatve v najvišji možni meri. Pri tem je potrebno upoštevati, da je postopek izvršbe specifičen, v njem se lahko ekonomski in pravni interes prekrivata. V obravnavanem primeru ni mogoče zatrditi, da na novi drugi dražbi ne bi bila dosežena višja cena, kot jo je plačal kupec, ki mu je sodišče nepremičnino brez predloga upnika izročilo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

ZIZ v sedmem odstavku 9. člena določa, da če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožbe utemeljena, lahko z novim sklepom

razveljavi

ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi zoper sklep, s katerim odloči sodišče prve stopnje, odloča višje sodišče.

O pritožbi zoper sklep, s katerim odloči sodišče prve stopnje, odloča višje sodišče.

9.V tretjem odstavku 191. člena ZIZ nadalje določa, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine, se mu varščina ne vrne, ampak se razdeli, sodišče pa na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člen tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. Navedeno določilo teorija

razlaga na način, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine, lahko upnik predlaga, da sodišče pozove naslednjega najboljšega kupca k plačilu kupnine (torej zneska, ki ga je ponudil kot najvišjo ceno). Sodišče odloči o predlogu upnika glede na okoliščine primera. Pri tem se zasledujejo cilji izvršilnega postopka, in sicer doseči čim višjo ceno prodajane nepremičnine in čim hitrejše poplačilo upnika.

Glede na citirana določila višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da (v nasprotju s pritožbenim stališčem) sodišče prve stopnje brez predloga upnika ni imelo podlage, da bi samo pozvalo k plačilu kupnine naslednjega najboljšega ponudnika. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da gre za jasno zakonsko določilo in da ne gre za nasprotovanje življenjski in logični razlagi, kot to trdi pritožnik. Nepomembno pa ni niti, da je Okrožno sodišče v Ljubljani zoper upnika izdalo začasno odredbo opr. št. VIII Pg 1784/2024 z dne 29. 10. 2024, s katero je odločilo, da se poslovodstvu in morebitnim prokuristom E. d.o.o. omejijo upravičenja za sklepanje je pravnih poslov in overitev le teh, za prenos, obremenitev ali prenehanje terjatev in hipotek ali opravo ali opustitev katerihkoli dejanj, katerih učinek bi bil prenos, obremenitev ali prenehanje terjatev in hipotek iz prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2008 in notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku. Če bi bilo drugemu najboljšemu ponudniku omogočeno, da nepremičnino kupi, bi s sklepom o izročitvi prenehala hipoteka iz izvršilnega naslova v tej zadevi, saj kupec v izvršilnem postopku nepremičnino pridobi bremen prosto. Ne drži torej, da se sklep o zavarovanju sploh ne nanaša na morebitna ravnanja upnika v tem postopku, kot to v pritožbi trdi kupec. Upnik torej ne bi niti mogel predlagati, da sodišče prve stopnje, kot je to storilo, k plačilu kupnine pozove drugega najboljšega ponudnika, zato je edina možnost, ki v tej zadevi preostane po pravilni razveljavitvi sklepa o izročitvi, razveljavitev prodaje in določitev nove prodaje. Na povedano ne vpliva niti to, da odločitvi sodišča, ki je kupca pozvalo na plačilo kupnine, ne hipotekarni upnik, ne upnik in ne dolžnik niso nasprotovali (pa tudi ne, da kupec in dolžnik nista nasprotovala izvedbi dražbe), saj hipotekarnemu upniku in dolžniku dopis z dne 29. 1. 2025, s katerim je sodišče drugega najboljšega ponudnika pozivalo k plačilu kupnine, niti ni bil vročen.

Pritožbi tako dolžnika kot hipotekarnega upnika sta bili pravočasni, saj je hipotekarni upnik sklep z dne 26. 2. 2026 prejel 7. 3. 2025, dolžnik pa 11. 3. 2025, hipotekarni upnik je pritožbo vložil 12. 3. 2025, dolžnik pa 19. 3. 2025, kar vse izhaja iz podatkov v Ivpisniku izvršilnih zadev. Prav tako višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ne pa pritožbenim razlogom, da imajo načeloma tudi hipotekarni upniki in dolžniki pravni interes, da se z novo prodajo poskuša doseči višja cena za prodajano nepremičnino, zato sta imela tudi pravni interes za pritožbi, ki jima je sodišče prve stopnje ugodilo.

V zvezi s trditvami, da sodišče prve stopnje ni podalo nobenih razlogov o tem, da je hipotekarni upnik navajal, da naj bi terjatve prenesel na druge upnike in se tako postavlja vprašanje imetništva terjatve s strani hipotekarnega upnika, višje sodišče ugotavlja, da to drži, vendar pa bi sodišče prve stopnje enako odločitev o razveljavitvi sklepa o izročitvi moralo sprejeti tudi zgolj na podlagi pritožbe dolžnika (ter tako tudi posledično ugoditi obema pritožbama), zato morebitna pomanjkljivost v stvarni legitimaciji na pravilnost sklepa ni vplivala. Sodišče prve stopnje se bo z vprašanjem imetništva terjatve moralo ukvarjati pri sklepu o poplačilu. Do situacije z neuspešnim 2. dražbenim narokom ni prišlo, niti ni kakšne gotovosti, da bo do nje prišlo. Sicer pa ni kupec tisti, ki bi se moral zavzemati za dolžnikov pravni interes, če ne bo prišlo do poplačila terjatve ali bo njegov dolg poplačan. Tudi to, če ne upnik niti hipotekarni upnik dejansko ne bi mogla plačati kupnine, ne vpliva na možnost kupca, da na novi prodaji ponovno sodeluje in morebiti uspe celo s ponudbo nižje cene, kar mogoče ni v interesu dolžnika in hipotekarnega upnika, v korist kogar se ne more pritožiti kupec, bi pa pravzaprav bilo v pravnem interesu kupca. Zato tudi ni nujno, da bo kupec na novi prodaji kakorkoli oškodovan.

Po vsem pojasnjenem pritožba kupca ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v I., II., III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Kupec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Hipotekarni upnik in dolžnik sama krijeta svoje stroške odgovorov na pritožbo, saj ta nista pripomogla k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi hipotekarnega dolžnika

Sodišče prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka hipotekarnemu upniku ni priznalo pritožbenih stroškov z obrazložitvijo, da gre za naključje, ki se je primerilo hipotekarnemu upniku. Tudi ta odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

Tudi višje sodišče ocenjuje, da je v konkretnem primeru podana situacija iz prvega odstavka 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo (v takem primeru seveda od nasprotne stranke tudi ne more zahtevati povračila stroškov). Naključje, ki se je primerilo stranki, obsega tako primere, ko gre za upravičene razloge na njeni strani, kot tudi primere, ko gre za zmotno ravnanje sodišča.² Ker so hipotekarnemu upniku torej nastali stroški s strani sodišča prve stopnje obravnavane pritožbe zaradi napačnega ravnanja sodišča, ki je brez upnikovega predloga k plačilu kupnine pozvalo naslednjega najboljšega ponudnika, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da stroške pritožbe zoper sklep o izročitvi hipotekarni upnik krije sam. Ob tem pa zadeva VSL I Cp 38/2011, na katero se hipotekarni upnik sklicuje, obravnavani zadevi niti ni primerljiva.

Po povedanem pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Hipotekarni upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).