Jedro

Po stališču teorije in sodne prakse začne paricijski rok v primeru, če dolžnik vloži pritožbo, teči prvi dan po vročitvi sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pravnem sredstvu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se razveljavi v odločitvi v 1. in 3. točki izreka ter v delu 4. točke izreka, v katerem se nanaša na odločitev o stroških ugovora (del predloga z dne 27. 12. 2012) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (2. točka izreka in del 4. točke izreka, ki se nanaša na odločitev o stroških predloga za odlog izvršbe z dne 27. 12. 2012 in predlogov z dne 15. 1. 2013 ter 4. 2. 2013) sklep potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o ugovoru.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika (1. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog dolžnika za odlog izvršbe (2. točka izreka), dolžniku pa naložilo upniku povrniti stroške v znesku 413,52 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka) in zavrnilo stroškovne predloge dolžnika z dne 27. 12. 2012, 15. 1. 2013 in 4. 2. 2013 (4. točka izreka).

2. Dolžnik se je po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru in predlogu za odlog izvršbe dolžnika ugodi in naložijo priglašeni stroški upniku, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. V pritožbi vztraja pri ugovornih navedbah, da je bila upnica od 30. 7. 2010 do 29. 7. 2011 prejemnica starševskega nadomestila. Dolžnik je s svojim zatrjevanjem podal ugovor že plačane terjatve, kar bi sodišče moralo upoštevati. Pooblaščenec upnice je bil s strani dolžnika opozorjen na dvakratni prejemek plačila plače in prispevkov ter davkov z dopisom 8. 11. 2012, to je naslednji dan po prejemu sklepa II Ip 3467/2012 z dne 19. 9. 2012 v zadevi In 26/2012. Upničino ravnanje pomeni zlorabo pravic, česar sodišče ne bi smelo dopustiti. Vztraja tudi, da v zvezi z zahtevo za plačilo prispevkov in davkov ne gre za izterjavo nedenarne terjatve. Ne strinja se s stališčem sodišča, da dolžnik nima pravnega interesa za odlog izvršbe, glede utemeljenosti predloga pa navaja, da ni le pavšalno zatrjeval, da bi izvršba zanj pomenila konec poslovanja, saj je natančno pojasnil, da pomeni izterjava tako visokega zneska, kot se zahteva s sodnimi penali, konec poslovanja. Ne strinja se tudi z odločitvijo o stroških postopka, pri čemer posebej izpostavlja neutemeljeno odločitev o priznanju stroškov upnice za podajo odgovora na ugovor. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je po pooblaščencu na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo dolžniku.

4. Pritožba je delno utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih uveljavlja pritožnik.

5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da se je sodišče prve stopnje do ugovornih trditev opredelilo pravilno in popolno, saj se v tem izvršilnem postopku vprašanje pravilnost in zakonitosti sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah o določitvi sodnih penalov, In 26/2012 z dne 27. 6. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3467/2012 z dne 19. 9. 2012, ne more in ne sme presojati.

6. Izvršilno sodišče mora po uradni dolžnosti že ob preizkusu predloga za izvršbo paziti na obstoj formalnih in materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe, na nekatere izmed njih pa tudi še ob odločanju o ugovoru. Med te sodi tudi vprašanje, ali je izvršilni naslov glede vseh zahtevkov v predlogu za izvršbo primeren za izvršbo (21. člen ZIZ) oziroma ali je zahtevek za izvršbo v predlogu skladen z vsebino izvršilnega naslova.

7. V konkretnem primeru je izvršilni naslov izvršljiv sklep o določitvi sodnih penalov. V izvršilnem naslovu je bil dolžniku dan dodatni osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti in določeni sodni penali v primeru, da dolžnik niti v tem roku ne bi izpolnil svoje obveznosti. Za pravilno določitev višine izterjevane glavnice po izvršilnem naslovu, v katerem je odločeno o dnevnih sodnih penalih v višini 200,00 EUR, je pomembno število dni zamude z izpolnitvijo obveznosti, za ugotovitev tega dejstva pa, kdaj je začel teči oziroma kdaj je iztekel osemdnevni dodatni rok za izpolnitev obveznosti po pravnomočni in izvršljivi sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Brežicah, Pd 45/2010 z dne 4. 8. 2011 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 923/2011 z dne 12. 1. 2012. 8. V predlogu za izvršbo je upnica zahtevala izterjavo sodnih penalov od izteka osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti, šteto od prejema prvostopenjskega sklepa In 26/2012 z dne 27. 6. 2012, sodišče pa je takšnemu predlogu s sklepom o izvršbi sledilo. Čeprav je v sklepu o določitvi sodnih penalov v točki B)I.1. izreka opredeljen dodatni rok za izpolnitev obveznosti po sodbi „osem dni od prejema tega sklepa“, zaradi vložene pritožbe zoper prvostopenjski sklep o sodnih penalih dodatni rok ni mogel začeti teči naslednji dan po prejemu tega sklepa, saj bi se v tem primeru iztekel pred njegovo pravnomočnostjo. Tudi po stališču teorije in sodne prakse začne paricijski rok v primeru, če dolžnik vloži pritožbo, teči prvi dan po vročitvi sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pravnem sredstvu (1).

9. Sklep o določitvi sodnih penalov v konkretni zadevi, glede na navedeno, ne daje podlage za izterjavo sodnih penalov pred iztekom dodatnega osemdnevnega roka, ki je pričel teči naslednji dan po vročitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3467/2012 z dne 19. 9. 2012 dolžniku, to dejstvo pa zaradi nepravilnega pravnega izhodišča v postopku na prvi stopnji ni bilo ugotovljeno. Višje sodišče je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede višine glavnice, za katero se lahko dovoli izvršba po izvršilnem naslovu, pritožbi delno ugodilo in sklep razveljavilo v odločitvi v 1. točki izreka in posledično tudi v 3. točki in delu 4. točke, kolikor se nanaša na ugovorni postopek, ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob ponovnem odločanju o ugovoru dolžnika naj sodišče prve stopnje na podlagi 21. člena ZIZ upošteva tudi, da izvršilni naslov ne daje podlage za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska sodnih penalov, kar je bilo s sklepom o izvršbi nepravilno dovoljeno.

10. Dolžnik pa neutemeljeno izpodbija sklep v 2. točki izreka in v delu 4. točke izreka, kolikor se ne nanaša na odločitev o ugovornih stroških v vlogi z dne 27. 12. 2012. Višje sodišče v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za odlog izvršbe in jih zato ne bo ponavljalo. Ne drži pritožbena trditev, da je dolžnik natančno pojasnil, kaj pomeni izterjava tako visokega zneska, kot se zahteva s sodnimi penali, saj v predlogu ni podal nobenih konkretnih trditev, niti predlagal dokazov za takšen zaključek. Navedel ni namreč niti enega konkretnega dejstva v zvezi z gospodarskim položajem dolžnika, s katerim bi utemeljil, da bi izterjava sodnih penalov povzročila konec poslovanja, na tako skopi trditveni podlagi pa izvršbe na predlog dolžnika v skladu z 71. členom ZIZ ni dopustno odložiti.

11. Sodišče prve stopnje je v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa utemeljeno zavrnilo tudi stroškovne predloge dolžnika (razen glede povrnitve ugovornih stroškov v vlogi z dne 27. 12. 2012). Dolžnik v pritožbi zoper ta del sklepa ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi utemeljevala poseg višjega sodišča v odločitev. Tudi v tem delu se višje sodišče sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje in jih zato ni treba ponavljati.

12. Višje sodišče je glede na navedeno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo v delu, v katerem se nanaša na odločitev v 2. točki izreka in na del odločitve v 4. točki izreka, zavrnilo in v tem obsegu sklep potrdilo.

13. Ker je izpodbijani sklep delno razveljavljen, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za nov sklep o ugovoru (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Tako tudi L. Ude v komentarju k 313. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 56, prim. tudi sklep VSL III Cp 1361/2000 z dne 26. 10. 2000.