Jedro

Zoper pripor, ki je odrejen po ZENPP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. B.T. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je bil zoper obd. B.T. zaradi nevarnosti, da bo pobegnil, odrejen pripor do predaje poljskim pravosodnim organom, ker je Okrožno sodišče v Varšavi izdalo evropski nalog za prijetje in predajo obdolženca poljskim pravosodnim organom z dne 13.12.2004 in dne 7.3.2005. Obdolženec je pravnomočni sklep sodišča druge stopnje prejel dne 3.9.2005. Zagovornik je dne 14.9.2005 priporočeno po pošti vložil zoper sklepa zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero uveljavlja kršitev določb 4. točke 16. člena Evropske konvencije o izročitvi, ker da je sodišče zmotno štelo, da je obdolženec begosumen, tega pripornega razloga pa tudi ni utemeljilo, v vsakem primeru pa bi moralo pripor nadomestiti z milejšim ukrepom. Predlaga, da se izpodbijana sklepa razveljavita in se pripor odpravi.

Zahteva zagovornika obd. B.T. ni dovoljena.

Po določbah 4. in 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme zoper sklep o odreditvi pripora vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v roku osem dni, odkar je obdolženec prejel pravnomočni sklep o odreditvi pripora, zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sklepa.

V obravnavanem primeru je bil pripor zoper obd. B.T. odrejen na podlagi dveh evropskih nalogov Okrožnega sodišča v Varšavi. Za postopek prijetja, predaje in prevoza obdolžencev med državami članicami EU se v takih primerih uporablja Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP). Določbe ZKP se v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZENPP v teh primerih uporabljajo le glede vprašanj, ki v ZENPP niso posebej urejena.

ZENPP pa v 22. členu določno in popolno ureja pripor v izvrševanju evropskega naloga: predlagatelja pripora, pristojnost organa, ki o tem odloča, cilj pripora, priporni razlog, postopek na prvi in drugi stopnji, pravna sredstva, podaljšanje in najdaljše trajanje pripora in pritožbeno sodišče. Le glede vprašanja, ali naj se odredi pripor ali pa kakšen drug milejši ukrep za zagotovitev navzočnosti obdolženca, 1. odstavek 22. člena ZENPP odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP.

ZENPP ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o odreditvi ali podaljšanju pripora po tem zakonu in glede teh pravnih sredstev ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP. Ker ureditev pripora po ZENPP tudi ne nasprotuje 25. členu Ustave, je stališče Vrhovnega sodišča, da zoper pripor, ki je odrejen po ZENPP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v sklepu z dne 19.5.2005, opr. št. I Ips 123/2005. Ker torej zahteva za varstvo zakonitosti po določbah 4. odstavka 420. člena ZKP v obravnavanem primeru ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.