Jedro

Ker je tožnik v tožbi z nedenarnim zahtevkom navedel vrednost spora 320.000,00 tedanjih SIT (zdaj 1.335,37 EUR), ki v postopku na pravno upošteven način po pravilih iz tretjega odstavka 44. člena ZPP ni bila kakorkoli korigirana, in ker ta ne presega mejnega zneska 1,000.000,00 SIT (zdaj 4.172,93 EUR) za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrženju revizije procesnopravno neoporečna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je 17. 4. 2002 vložil tožbo z zahtevkom za razveljavitev dveh odločb tožene stranke o zavrnitvi zahteve za priznanje skladove invalidske pokojnine tožniku. V tožbi je označil vrednost spora 320.000,00 tedanjih SIT. Tožbeni zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen s sodbo, izdano na drugi stopnji 4. 4. 2007. 2. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 6. 2007 zavrglo, sodišče druge stopnje pa je sklep o zavrženju revizije potrdilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja kot revizijska razloga bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena za obravnavani primer še aktualnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku na drugi stopnji in zmotno uporabo materialnega prava. Po njegovem mnenju v tožbi označena vrednost spora ne more biti odločilna, saj se nanaša oziroma je bila navedena zgolj zaradi taksne odmere. Sicer pa sodišču druge stopnje še očita, da je zmotno (preširoko) razlagalo pojem „premoženjski spor“. Da zahtevka za razveljavitev odločb tožene stranke ni mogoče šteti za premoženjski spor, se je po tožnikovih navedbah v reviziji vendarle zavedalo tudi sodišče druge stopnje, ki ga je zato „malo po svoje“ opredelilo v razlogih izpodbijanega sklepa kot premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom; pri tem očitno ni izhajalo iz vsebine tožbenega zahtevka, temveč predvsem iz celotne dejanske podlage spora, za kar pa po mnenju revidenta v zakonu ni podlage. Širok pristop do opisane problematike briše meje med razlikovanjem narave sporov in zmanjšuje pravno varnost. Tožnik predlaga razveljavitev pravnomočnega sklepa o zavrženju revizije.

4. Izvod tožnikove revizije je bil v skladu s 375. členom ZPP poslan toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V reviziji izraženo mnenje tožnika, da v tožbi navedena vrednost spornega predmeta v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, ne more biti odločilna za ugotovitev pravice do revizije, je v direktnem nasprotju z izrecno določbo drugega odstavka 44. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP. Zakaj naj bi bila v tožbi izrecno navedena „vrednost spora 320.000,00 SIT“ namenjena le taksni odmeri, ne pa tudi ugotovitvi stvarne pristojnosti sodišča in pravici do revizije, tožnik v reviziji ne pojasni; sicer pa če bi obveljalo revizijsko stališče tožnika, bi to privedlo do sklepa o nenavedbi za ugotovitev pravice do revizije odločilne vrednosti spora – s tem pa do (enake) posledice, da tožnik nima pravice do revizije. Ker je torej tožnik v tožbi z nedenarnim zahtevkom navedel vrednost spora 320.000,00 tedanjih SIT (zdaj 1.335,37 EUR), ki v postopku na pravno upošteven način po pravilih iz tretjega odstavka 44. člena ZPP ni bila kakorkoli korigirana, in ker ta ne presega mejnega zneska 1,000.000,00 SIT (zdaj 4.172,93 EUR) za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrženju revizije procesnopravno neoporečna.

7. Revidentovo problematiziranje opredelitve tega spora kot premoženjskega, katerega predmet je regularnost odločb tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje pokojnine, pa je tako očitno neutemeljeno, da, zlasti tudi spričo vsebine tožnikove argumentacije, ne terja bolj poglobljenega odgovora od tistega, ki ga je bil tožnik že deležen v obrazložitvi sklepa sodišča druge stopnje; slednje ga nikakor ni opredelilo kot premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom „malo po svoje“, temveč skladno z določbo drugega odstavka 44. člena ZPP.

8. Ker za uspešno revizijsko izpodbijanje pravnomočnega sklepa procesnopravne narave upoštevni revizijski razlogi niso podani, je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.