Jedro

Okoliščina, da je obdolženec spoznan za krivega zgolj posedovanja pornografskega in drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, ne pa tudi prikazovanja in izdelave ter posredovanja pa ob dejstvu, da je imel obdolženec shranjenih veliko število video datotek ne more biti razlog za zmanjšanje obdolžencu znotraj pogojne obsodbe določene zaporne kazni, za kar se v pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega J.O. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi J.O. je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso v znesku 120,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega J.O. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. V skladu s petim odstavkom 176. člena KZ-1 je bilo obdolžencu zaseženo pornografsko gradivo odvzeto, prav tako je bil obdolžencu odvzet trdi disk podrobneje naveden v izreku izpodbijane sodbe, v skladu s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa je bilo odločeno tudi o stroških kazenskega postopka, stroški in nagrada po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika pa so v skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP obremenili proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi odločbe o kazenski sankciji pritožil obdolženčev zagovornik, ki je v pritožbi navajal, da je obdolžencu na prvi stopnji izrečena kazenska sankcija previsoka. V pritožbi je zagovornik izpostavil, da se je obdolžencu očitalo zgolj posedovanje pornografskega in drugega seksualnega gradiva, kar pomeni, da sam ni izdeloval, prikazoval ali posredoval drugim osebam že navedenega pornografskega gradiva, kar pomeni, da je stopnja družbene nevarnosti obdolženčevega ravnanja bistveno manjša, kot če bi vse navedeno obdolženi tudi sam izdeloval ali pa prikazoval drugim in jim posredoval. Torej kot minimalna kazen za obravnavano kaznivo dejanje je predpisana kazen šestih mesecev zapora, po oceni pritožnika pa je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v najmilejši obliki, zato bi sodišče ob upoštevanju dejstva, da je obdolženec do sedaj neobsojen in da tudi ni v drugem kazenskem postopku, po mnenju obrambe lahko obdolžencu izreklo nižjo zaporno kazen in sicer pogojno obsodbo v kateri bi določilo šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, kar bi bilo glede na objektivno težo kaznivega dejanja, po oceni obrambe, za obdolženca primerna kazenska sankcija.

3. Glede na to, da je obdolženčev zagovornik v pritožbi navedel, da se želi udeležiti seje pritožbenega senata je pritožbeno sodišče o seji obvestilo vse procesne udeležence. Obdolženčev zagovornik in višji državni tožilec sta se seje udeležila, obdolženec, ki je bil o seji pravilno obveščen pa na sejo ni pristopil. Seja je bila tako opravljena v skladu s četrtim odstavkom 378. člena ZKP v obdolženčevi nenavzočnosti.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu in oceni razlogov izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nobenih razlogov za spremembo obdolžencu na prvi stopnji izrečene kazenske sankcije v njegovo korist. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo okoliščine pomembne za odmero kazenske sankcije, ter je obdolžencu izreklo po vrsti in višini ustrezno kazensko sankcijo zgolj opominjevalne narave, pri kateri so v zadostni meri prišle do izraza vse olajševalne okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja obdolženčev zagovornik. Okoliščina, da je obdolženec spoznan za krivega zgolj posedovanja pornografskega in drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, ne pa tudi prikazovanja in izdelave ter posredovanja pa ob dejstvu, da je imel obdolženec shranjenih veliko število video datotek ne more biti razlog za zmanjšanje obdolžencu znotraj pogojne obsodbe določene zaporne kazni, za kar se v pritožbi zavzema obdolženčev zagovornik. Po oceni pritožbenega sodišča je tako obdolžencu na prvi stopnji izrečena kazenska sankcija pravilna in pravična in je nikakor ne gre spreminjati v obdolženčevo korist. 6. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženčevega zagovornik odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 95. člena ZKP, v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP. Glede na izid postopka je obdolženec dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, pri čemer je bila taksa odmerjena na podlagi Zakona o sodnih taksah in Taksne tarife.