Jedro

Pritožnica je spregledala, da gre v obravnavani zadevi za večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1), kupna pogodba na katero se sklicuje pa je sklenjena med C. d.d. in P. d.o.o., torej ne z osebo, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere naj bi se po zemljiškem predlogu opravil vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke opr. št. Dn. št. 1. Proti takemu sklepu se pritožuje predlagateljica. Po njenih predlagateljice izpodbijani sklep navaja povsem druge razloge za zavrnitev vpisa lastninske pravice kot prvi sklep oz. se v tej zvezi opira na 1. točko 3. odstavka 149. člena ZZK-1. Po prepričanju predlagateljice pa je takšno naziranje sodišča zgrešeno. Dejstvo je, da je predlagateljica svojemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložila kupno pogodbo z dne 27.12.2004, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, podpis prodajalca na tej pogodbi oz. dovolilu pa je bil overjen 28.12.2004, to je dosti prej kot je bil predlog vložen (6.5.2005). Ta pogodba predstavlja posel oz. vsebuje dovolilo, s katerim se dovoljuje vknjižba lastninske pravice na predlagatelja. Uskladitvena pogodba pa rešuje stanje za nazaj in zato ne zapade pogoju iz določila zakona, ki ga sodišče citira. Ne glede na to, da je sodišče očitno že samo spoznalo popolno zgrešenost prvega sklepa zemljiškoknjižne referentke o zavrnitvi vpisa oz. o razlogov za takšno ravnanje (ker je v izpodbijanem sklepu navedlo popolnoma drugo pravno podlago, prejšnje pa niti ne omenja več), predlagateljica opozarja na zgrešenost tudi tega stališča. Pojasnjuje, da je bila uskladitvena pogodba sklenjena 11.2.2005, kar očitno sprejema tudi sodišče. Pravilnost tega datuma potrjuje tudi štampiljka Davčnega urada na pogodbi iz katere izhaja, da je bila pogodba temu organu predložena 25.3.2005. Zastopnik GIZ je torej pogodbo podpisal takrat, ko navedeno združenje še ni bilo izbrisano iz sodnega registra. Iz tega dejstva se da zanesljivo zaključiti, da je imel takrat zastopnik vsa pooblastila za takšen podpis. Pri tem ni pomemben datum overitve njegovega podpisa pri notarju, ker tega dne pogodbe ni podpisal, temveč samo priznal podpis na pogodbi za svoj. To nesporno izhaja iz overitvene klavzule notarja. Sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznost strank na podlagi pravnega posla oz. iz 1. in 2. odstavka 36. člena zakona in ni pristojno preverjati veljavnost pravnega posla.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik nima prav, da je sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo povsem druge razloge za zavrnitev vpisa lastninske pravice, kot ga je navedla zemljiškoknjižna referentka. Šlo je le za zmotno uporabo materialnega prava zemljiškoknjižne referentke, zato je sodišče v izpodbijanem sklepu navedlo drugo pravno podlago, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Pritožnica trdi, da je zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega se zahteva vknjižba, vsebovano že v kupni pogodbi z dne 27.12.2004, podpis prodajalca na tej pogodbi oz. dovolilu pa je bil overjen 28.12.2004, to je preden je bil vložen dne 6.5.2005 zemljiškoknjižni predlog v obravnavani zadevi. Te trditve so v nasprotju z zemljiškoknjižnim predlogom predlagateljice in pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 11.2.2005, kjer se ugotavlja, da je bila navedena pogodba sklenjena ravno zaradi tega, da se omogoči vknjižba lastninske pravice na poslovnem prostoru v etažni lastnini, glede katerega se nanaša zemljiškoknjižni predlog. Za predlagateljico ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sodišče prejelo zemljiškoknjižni predlog dne 6.5.2005, ravno tako ni sporno, da je bil podpis na pogodbi o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem z dne 11.2.2005 overjen dne 2.6.2005, kar je po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka. Pritožnik sicer trdi, da je zemljiškoknjižno dovolilo vsebovano že v kupni pogodbi z dne 27.12.2004 in je bil podpis na tej pogodbi overjen pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, vendar je pritožnica spregledala, da gre v obravnavani zadevi za večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1), kupna pogodba na katero se sklicuje pa je sklenjena med C. d.d. in P. d.o.o., torej ne z osebo, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere naj bi se po zemljiškem predlogu opravil vpis.

Ker je pritožba iz navedenih razlogov neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1, v zvezi s 1. točko 1. odstavka 153. člena ZZK-1).