Jedro

Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.

Izrek

1. Ugotovi se, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca umaknjena.

2. Pritožba drugega nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

3. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1) Zemljiškoknjižni referent sodišča prve stopnje je na podlagi predhodne odredbe (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 2005/01070-3 z dne 14. 7. 2005) s sklepom Dn. št. 18084/2005 z dne 4. 5. 2007 pri nepremičnini, parc. št. 725/1, k. o. S, last drugega nasprotnega udeleženca do celote, dovolil predznambo hipoteke v korist upnika (F.B., d. d.,) za denarno terjatev petih glavnic (43.859.719,34 SIT; 4.835.123,50 SIT; 35.723.316,00 SIT; 19.683.179,00 SIT in 43.859.719,34 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru drugega nasprotnega udeleženca in odločitev zemljiškoknjižnega referenta spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo zadnji navedeni znesek glavnice (43.859.719,34 SIT), hkrati pa je dodalo besedilo o časovni veljavnosti predhodne odredbe (še 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo). V ostalem delu je ugovor zavrnilo.

(2) Zoper del sklepa sodišča prve stopnje, v katerem je ugovor zavrnilo, se pritožujeta nasprotna udeleženca, ki pritožbenemu sodišču smiselno predlagata, naj izpodbijani del sklepa razveljavi. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov izrecno ne omenjata, prav tako ne priglašata stroškov. Opozarjata, da je bil sklep referenta izdan v času, ko še ni bilo pravnomočno odločeno o prej začetem zemljiškoknjižnem postopku po predlogu prvega nasprotnega udeleženca za vknjižbo lastninske pravice na isti nepremičnini (2. odst. 122. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami; od tu ZZK-1). Okoliščina, da je zavrnitev predlagane vknjižbe postala pravnomočna v času odločanja o ugovoru zoper sklep referenta, po njunem mnenju na pravilnost tega sklepa ne vpliva. Gre namreč za dejstvo, ki je nastopilo kasneje. Dodajata, da je zoper sklep o zavrnitvi predlagane vknjižbe vložena zahteva za varstvo zakonitosti.

(3) Oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (F. B, d. d.), v odgovoru na pritožbi nasprotuje njunim razlogom in predlaga, da ju pritožbeno sodišče zavrne. Stroškov ne priglaša. (4) Pritožba prvega nasprotnega udeleženca je umaknjena, pritožba drugega nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

(5) Prvi nasprotni udeleženec je z vlogo z dne 29. 4. 2009 svojo pritožbo umaknil (list. št. 36), kar je pritožbeno sodišče povzelo v izreku svojega sklepa (1. tč. izreka).

(6) Načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in materialnega pravila (Plavšak, Zakon o zemljiški knjigi: Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 39). Slednje določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko se začne zemljiškoknjižni postopek (ko sodišče prejme predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti; 5. in 133. čl. ZZK-1). Na isti trenutek se nanaša tudi procesno pravilo o vrstnem redu odločanja o vpisih in opravljanja vpisov pri posamezni nepremičnini (10., 122., 133. in 189. čl. ZZK-1). Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira (objavljena s plombo in kasneje z zaznambo zavrnitve vpisa oziroma z zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa) za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. V nasprotnem primeru lahko pride do vpisa, ki ne ustreza pravilnemu pravnemu stanju učinkovanja vpisov, kar ima glede na publicitetni učinek vpisov lahko daljnosežne, celo nepopravljive posledice (6. čl. ZZK-1 ter 5., 10. in 11. čl. Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/2002).

(7) Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru odločalo o vpisu predznambe hipoteke v času, ko glede iste nepremičnine še ni bilo odločeno o prej predlaganem vpisu lastninske pravice prvega nasprotnega udeleženca. S tem je nedvomno prekršilo načelo vrstnega reda odločanja o vpisih (122. čl. ZZK-1), kar pa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Bistvenega pomena je namreč okoliščina, na katero se je pravilno oprlo že sodišče prve stopnje – da je bil predlog prvega nasprotnega udeleženca v trenutku odločanja o ugovoru že pravnomočno zavrnjen. Ker je šlo za procesno oviro za odločanje o vpisu (in ne za materialno oviro za dovolitev vpisa, ki ne sme biti podana ob začetku zemljiškoknjižnega postopka; 147. čl. in 4. tč. 1. odst. 148. čl. ZZK-1), ne moti, da je do njene odprave prišlo po izdaji sklepa zemljiškoknjižnega referenta, a še pred odločanjem sodišča prve stopnje o ugovoru zoper isti sklep. Pravnomočna zavrnitev predlagane vknjižbe tako pomeni, da je zemljiškoknjižni prednik ostal isti, kar omogoča dovolitev predznambe hipoteke zoper njega. Pritožnik se končno ne more uspešno sklicevati na zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo zoper pravnomočno odločitev v prej začetem postopku. Procesna ovira za odločanje o vpisih preneha že s pravnomočnostjo odločitve v posameznem postopku in ne morda šele z izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (2. odst. 122. čl. ZZK-1).

(8) Izkazalo se je, da pravnomočna odločitev v prej začetem postopku (Dn. št. 15619/2005) ne ovira dovolitve vpisa v obravnavani zadevi, ki se je začela kasneje (Dn. št. 18084/2005). S tem je odpadel namen procesne določbe 2. odst. 122. čl. ZZK-1, katere kršitev v konkretni zadevi posledično ni bistvena (1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP, v zvezi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1 ter 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami). Ob odsotnosti drugih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče opravilo še uradni preizkus, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z določbama 2. odst. 120. čl. ZZK-1 ter 37. čl. ZNP. Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče pritožbo zavrnilo, izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdilo in dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).