Jedro

Iz priloženih dokazov ni razvidno, da bi dolžnik z upnico sklenil kakršenkoli dogovor oz. izvensodno poravnavo, po kateri bi izterjevana obveznost upnice prenehala.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo po upničinem predlogu na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. I P 541/89 z dne 22.12.1993, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 783/94 z dne 7.6.1995 zaradi izterjave tolarske protivrednosti glavnice 3.119 DEM in 62,84 CHF po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi za devizne vloge (DEM in CHF) nad eno leto, kot jih določa NLB d.d. Ljubljana, za čas od 17.2.1988 dalje do plačila in izterjave stroškov pravdnega postopka v znesku 4.035,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.6.1995 do plačila, izvršilnih stroškov predloga v znesku 11.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila ter vseh nadaljnjih stroškov s pripadajočimi obrestmi.

Proti sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da upnici ne dolguje ničesar. Meni, da upnica nima "upravičene osnove" za predlagano izvršbo. Pojasnjuje, da je bilo po sodbi o razdružitvi premoženja med strankama preko pooblaščencev več dogovorov, kako naj se proda premoženje (nepremičnina v L..., parcela k.o. ..., počitniška prikolica s pripadajočo kamp opremo in motorni čoln). Dogovorjeno je bilo, da se izkupiček od prodanega razdeli in tako poplača njegov devizni dolg. Nadalje navaja, da je bila devizna terjatev upnice do dolžnika ene vrste garancija, da bo zaključena delitev premoženja.

Upnica pa je vložila predlog za izvršbo takoj, ko je prejela denar od prodaje stanovanja v L... Po mnenju dolžnika upnica ni imela namena zaključiti delitve premoženja in kar je bilo dogovorjeno z izvensodno poravnavo. Dolžnik prilaga ugovoru listinske dokaze o dogovorih z upnico (B1 - B7).

Na ugovor je upnica odgovorila, da ni sklenila z dolžnikom nobenega dogovora ali poravnave glede izterjave dolžnega zneska. Predlaga zavrnitev ugovora.

Prvostopno sodišče je po določbi drugega odstavka 54.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v določbi 55. člena ZIZ.

Okoliščine in dejstva, ki jih navaja dolžnik v zvezi z delitvijo skupnega premoženja, so v tem postopku pravno nepomembne in v smislu določbe 55. člena ZIZ ne preprečujejo dovoljenosti izvršbe. Iz priloženih listinskih dokazov (B1 - B7) ni razvidno, da bi dolžnik z upnico sklenil kakršenkoli dogovor oziroma izvensodno poravnavo, po kateri bi obveznost prenehala (8. točka drugega odstavka 55. člena ZIZ). Dolžnikova obveznost plačila temelji na pravnomočni in izvršljivi sodbi (prilogi A1, A2), ki je po določbi 1. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov in na podlagi katerega je sodišče tudi dovolilo izvršbo. Plačilo terjatve, izhajajoče iz izvršilnega naslova, pa tudi ni pogojeno z vzajemno obveznostjo upnice. Iz izvršilnega naslova (glej A2, točka 4) ne izhaja, da bi bila upnica dolžna v razmerju do dolžnika karkoli izpolniti (npr. realizirati delitev premoženja ipd.), preden bi lahko vložila predlog za izvršbo. Devizna terjatev upnice je samostojna in ni obremenjena ne s pogoji niti z garancijo. Zatrjevani dogovori so torej glede na pridobljeni izvršilni naslov upnice pravno neupoštevni; ostalih ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, pa dolžnik ne navaja.

Ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi (drugi odstavek 55. člena ZIZ), je bilo treba ugovor dolžnika na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljen in potrditi izpodbijani sklep o izvršbi.