Jedro

Določba drugega odstavka 160. člena ZPPSL ne dela razlik med posameznimi kategorijami delavcev stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se potrdi .

Tožeča in tožena stranka sami krijeta pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I/1, 2, in 3 ugotovilo, da imajo terjatve tožečih strank F. Č., D. L. in V. D. status terjatve po 160. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (pravilno drugem odstavku 160. člena), pod točko 4. pa pravdne stroške tožeče stranke v znesku 282.375,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.06.2001 dalje do plačila, naložilo v plačilo toženi stranki.

Sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Kot bistveno kršitev uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zadevo obravnavalo tako, da je izhodiščno plačo kot pravno kategorijo povezovalo s statusom tožečih strank, čeprav gre za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katere po 3. točki kolektivne pogodbe za podjetja poslovnega sistema T. ne veljajo določila tarifnega dela pogodbe. Kot zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pa ugotovitev, da so imele tožeče stranke 20 % znižano izhodiščno plačo, ker nižja izhodiščna plača za njih sploh ni obstajala. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov, ki jih ne opredeli.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V njej se zavzema za zavrnitev pritožbe in opozarja na določilo pogodbe o zaposlitvi, po kateri se plače tožečih strank obračunavajo po določilih kolektivne pogodbe enako kot plače ostalih zaposlenih. Priglaša in terja povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje povzema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje kot pravilne, pritožbena izvajanja pa pojasnjuje: Najprej je treba ugotoviti, da je znesek prijavljenih terjatev upnikov - tožečih strank stečajna upraviteljica na naroku za preizkus terjatev dne 19.11.1996 priznala, zato sama višina priznanih terjatev tudi za tožečo stranko ni sporna. Sporno v konkretni zadevi je, ali so priznane terjatve izplačajo po določbi drugega odstavka

160. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur. list RS štev. 67/93), ki je veljal v času, ko je stečajna upraviteljica na naroku za preizkus terjatev odločala o terjatvah in, ko je stečajni senat s sklepom opr. štev. St ... z dne

19.11.1996, stečajne upnike s prerekano terjatvijo - ugotovitvijo statusa prerekane terjatve napotil, da v roku 15 dni od vročitve sklepa vložijo tožbo za ugotovitev statusa terjatve.

Drugi odstavek 160. člena ZPPSL/93 je določal, da se ne glede na prvi odstavek 160. člena ZPPSL (dolgovi stečajnega dolžnika se izplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če z zakonom ni drugače določeno), osebni dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, do dneva, ko je bil začet stečajni postopek in odškodnine za poškodbe pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni, poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Navedeni odstavek pomeni izjemo od načela paritete in velja za osebne dohodke do višine izhodiščnih plač iz kolektivne pogodbe do začetka stečajnega postopka.

Tožeče stranke so imele sklenjene pogodbe o zaposlitvi (priloge pod A6, A7 in A8). V točki 6. sklenjenih pogodb o zaposlitvi je določeno, de se njihovi osebni dohodki obračunajo in izračunajo v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, enako kot za vse ostale delavce dolžnika. Stečajna upraviteljica na naroku za preizkus terjatev ni prerekala višine prijavljenih terjatev, ker jim je bila plača v prijavljenem obdobju izplačana v skladu z določili Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ter določili Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije in torej niso prikrajšani ampak, da prijavljenim in priznanim terjatvam ne prizna "statusa" terjatev po drugem odstavku

160. člena ZPPSL.

Zmotno in v nasprotju s priznanimi terjatvami so pritožbena utemeljevanja, da tožeče stranke ne sodijo med delavce, ki bi morali biti zaščiteni z določbami tarifnega dela kolektivne pogodbe in, da je njihova plača "v spornem obdobju presegala izplačilo izhodiščne plače za VII. tarifni razred po kolektivni pogodbi". Iz prijave terjatev tožečih strank (priloga pod A1) je razvidno, da so tožeče stranke prijavile terjatve "prikrajšanja pri plači do kolektivne pogodbe od 1.6.1991 dalje do prenehanja delovnega razmerja posameznega upnika" (točka I prijavljene terjatve), stečajna upraviteljica pa je višino tako prijavljenih terjatev priznala. Če je terjatev iz tega naslova priznala pomeni, da je tožečim strankam priznala prikrajšanje do višine izhodiščnih plač, ker so se natanko tako tudi glasile prijavljene terjatve, vsebina drugega odstavka 160. člena ZPPSL pa je prav izplačilo osebnega dohodka delavca dolžnika do višine izhodiščne plače, kot strošek stečajnega postopka.

Zmotna so zatrjevanja tožene stranke, da tožečim strankam, zaradi njihovega statusa (delavcev s posebnimi poblastili), izplačilo po drugem odstavku 160. členu ZPPSL ne pripada. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da se je plača tožečih strank oblikovala v skladu s kolektivno in panožno pogodbo, enako kot za ostale delavce pri dolžniku, ki se jim v primeru prikrajšanja do kolektivne pogodbe (kar je stečajna upraviteljica na naroku za preizkus terjatev priznala), osebni dohodki izplačajo po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Je pa v konkretni zadevi sodišče opozoriti, da je tekel postopek za priznanje "statusa" terjatve, ki se sicer ne more uveljavljati s tožbo, ampak se uveljavlja s pravnim sredstvom - ugovorom na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev (165. člen ZPPSL). Po 137. členu ZPPSL upniki prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku za preizkus terjatev (prvi odstavek 141. člena ZPPSL), stečajni upravitelj pa se mora o vsaki prijavljeni terjatvi izjasniti, ali jo priznava ali prereka (prvi odstavek 142. člena ZPPSL). Stečajni upravitelj torej prizna ali prereka prijavljene terjatve, pravice pa le po določilu prvega odstavka 143. člena ZPPSL (izločitvene in ločitvene pravice). Stečajna upraviteljica je na naroku za preizkus terjatev napačno prerekala "status" prijavljenih terjatev, stečajni senat pa napačno izdal sklep o napotitvi, da tožeče stranke v pravdnem postopku izkažejo "status terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL" ker, kot je bilo navedeno že zgoraj, "statusa" terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL ni mogoče uveljavljati s tožbo. Ker pa je sklep o napotitvi na pravdo opr. štev. St ... z dne 19.11.1996 postal pravnomočen in je s pravnomočnim sklepom pravni interes za vložitev tožbe izkazan, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo obravnavalo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona). Izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo po določilu 353. člena ZPP. Pri tem je upoštevalo določilo drugega odstavka 21. člen ZPP ki določa, da ostanejo v veljavi dejanja, ki jih opravi pravdno sodišče, v primeru če gre za nepravdni postopek.

Tožena stranka v pritožbenem predlogu zahteva povrnitev pritožbenih stroškov, ki pa jih ne opredeljuje, zato sodišče druge stopnje o njih ni moglo odločati in jih tožena stranka krije sama; sama pa krije stroške odgovora na pritožbo tudi tožeča stranka, ki je v odgovoru na pritožbo ponovila pravna naziranja podana v postopku na prvi stopnji.