Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-263/19

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

15. 9. 2022

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Dušana Pogačarja, Radovljica, ki ga zastopa Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji, o. p., d. o. o., Kranj, na seji 15. septembra 2022

odločilo:

1.Člen 6 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Radovljica (Deželne novice, Uradne objave, št. 254/19), kolikor pod zap. št. 61 kategorizira javno pot "Na Mlaki–Pogačar" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 714/2, 717/2 in 718, vse k. o. Radovljica, se razveljavi.

2.Občina Radovljica mora pobudniku povrniti njegove stroške postopka v višini 1306,60 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v glasilu Deželne novice, Uradne objave.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Radovljica (v nadaljevanju Odlok), kolikor pod zap. št. 61 kategorizira javno pot "Na Mlaki–Pogačar" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 714/2, 717/2 in 718, vse k. o. Radovljica. Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter 3. in 39. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), ker Občina Radovljica (v nadaljevanju Občina) ni pridobila navedenih zemljišč v last s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. Pobudnik navaja, da je izključni zemljiškoknjižni lastnik zemljišča parc. št. 718, k. o. Radovljica, in solastnik drugih dveh zemljišč. Navaja, da je Občina z nekdanjo lastnico oziroma pravno prednico pobudnika sklenila Pogodbo o ustanovitvi neprave stvarne služnosti v javno korist št. 35019-4/2018-4 z dne 14. 5. 2018 (v nadaljevanju Pogodba), s katero je pridobila neodplačno služnostno pravico rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture, ki je pri zemljišču parc. št. 718, k. o. Radovljica, vknjižena v zemljiško knjigo. Pobudnik pojasnjuje, da je kasneje na podlagi prodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na tem zemljišču, Občina pa ni uveljavljala predkupne pravice in ni odmerila dela tega zemljišča, po katerem poteka kategorizirana javna pot, čeprav bi morala na zemljiščih oziroma njihovih delih, po katerih poteka javna pot, pridobiti lastninsko pravico. Trdi, da na preostalih dveh nepremičninah v njegovi solasti Občina ni pridobila nobene pravice. Predlaga, naj Ustavno sodišče Odlok v izpodbijanem delu razveljavi in Občini naloži povrnitev njegovih stroškov zastopanja.

2.Občina v odgovoru na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ugovarja utemeljenosti pobude, ker ima pobudnik svoje zemljišče, po katerem poteka del kategorizirane javne ceste, obremenjeno s služnostjo v javno korist (zemljišče parc. št. 718, k. o. Radovljica) in ker je zoper njegova zemljišča v teku razlastitveni postopek. Občina zatrjuje, da je sama upravljavec odseka kategorizirane javne ceste 848231, po kateri poteka javni promet in ki je bila kategorizirana kot javna pot že z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/99). Sklicuje se na Pogodbo in 110. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) in trdi, da ima pravico nemoteno upravljati cesto ter jo investicijsko in redno vzdrževati ter izvesti parcelacijo zemljišča parc. št. 718, k. o. Radovljica. Trdi, da je Pogodba veljavna in da pobudnik s tožbo na njeno razveljavitev ni uspel. Navaja, da je v obeh primerih sprejetja odlokov o kategorizaciji v letu 1999 in v letu 2019 predhodno pridobila soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Pojasnjuje, da si prizadeva pridobiti v last čim več zemljišč na podlagi sporazumov med strankami in čim manj z razlastitvami. Tudi pobudniku naj bi že večkrat predlagala odkup, vendar pobudnik sporazuma ni želel, zato je 21. 5. 2021 pričela postopek razlastitve in ponudniku poslala ponudbo za odkup, 4. 5. 2022 pa vložila predlog za razlastitev. Navaja, da je dejansko v last pridobila že vse parcele, razen delov zemljišč parc. št. 718 (okvirno 50 m2), 717/2 (v izmeri 29 m2) in 714/2 (v izmeri 53 m2), vse, k. o. Radovljica, kar je predmet razlastitve.

3.Pobudnik v izjavi glede odgovora Občine vztraja pri utemeljenosti pobude. Opisuje sporno javno pot v naravi ter zatrjuje njeno slabo stanje in vzdrževanje. Trdi, da Občina nikoli ni izvrševala javnih pooblastil na tej javni poti. Meni, da je Pogodba nična, in navaja, da o tem še vedno teče pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Radovljici. Zatrjuje, da bi morala Občina na delu zemljišča, po katerem poteka javna pot, pridobiti lastninsko pravico, ne pa zgolj stvarno služnost, in še to brezplačno. Potek javnega prometa preko zasebnega zemljišča naj bi razvrednotil lastninsko pravico na tem delu zemljišča. Pobudnik se sklicuje na 39. člen ZCes-1 in opozarja, da so občinske ceste v lasti občin. Oporeka tudi utemeljenosti razlastitve.

B. – I.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

5.Iz zemljiškoknjižnih izpisov izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišč parc. št. 714/2, 717/2 in 718, vse k. o. Radovljica, po katerih po njegovih navedbah in navedbah nasprotne udeleženke poteka z Odlokom kategorizirana javna pot. Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njegovih zemljiščih. Odlok je začel veljati 6. 4. 2019, pobudnik pa je pobudo vložil 1. 10. 2019, kar sega v rok enega leta od uveljavitve Odloka. Glede na navedeno je pobuda glede na objektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS tudi pravočasna. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

6.Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

7.Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

8.Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Ustavno sodišče se ne opredeljuje do veljavnosti Pogodbe in utemeljenosti razlastitve, saj ti vprašanji za odločitev nista pomembni. Tudi v obravnavani zadevi namreč Občina pred kategorizacijo sporne javne poti ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot, postopek razlastitve pa še ni končan. Zato je 6. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 6. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 6. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 61 kategorizira javno pot "Na Mlaki–Pogačar" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 714/2, 717/2 in 718, vse k. o. Radovljica, razveljavilo (1. točka izreka).

B. – II.

9.Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.[1] V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Občina priznava potek poti po zemljišču pobudnika in je glede na obsežno ustavnosodno presojo občinskih predpisov o kategorizaciji občinskih cest lahko utemeljeno pričakovala, da bo pobudnik vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, sprejeta odločitev Ustavnega sodišča pa bo vsebinsko enaka kot v drugih podobnih zadevah. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

10.Pobudnik je pobudo vložil po pooblaščeni odvetniški družbi. Ustavno sodišče je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19), za izdelavo pobude z dne 1. 10. 2019 in za izjavo v zvezi z odgovorom Občine z dne 29. 6. 2022. Tako je po 1. točki Tarifne številke 7 za izdelavo pobude glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 1000 točk, priznalo stroške v znesku 600,00 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za izjavo v zvezi z odgovorom Občine v znesku 450,00 EUR, za materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife v višini 2 % od priznane nagrade v znesku 21,00 EUR in upoštevaje DDV v višini 22 % v znesku 235,60 EUR. Stroški zastopanja tako skupaj znašajo 1306,60 EUR.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Točko 1 izreka je sprejelo soglasno. Točko 2 izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Accetto.

dr. Matej Accetto Predsednik

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-243/19 z dne 6. 7. 2022 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-509/18 z dne 19. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 79/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-190/20 z dne 10. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 41/22), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia