Jedro

Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj so v njeni obrazložitvi izostale ugotovitve o pravno relevantnih dejstvih.

Merila za presojo upravičenosti do štipendije so v Odloku o štipendiranju in Razpisu opredeljena zelo ohlapno in skopo (prim. 7. do vključno 9. točko obrazložitve), poleg tega pa iz izpodbijanega akta ni razvidno, kako je prvostopenjski organ pri posameznih kandidatih ta merila uporabil in posledično podelil razpisane štipendije. Glede tega je v izpodbijani odločbi izostala obrazložitev, pravico do slednje pa je šteti kot del pravice do poštenega obravnavanja oziroma postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Domžale številka 1003-32/2021 z dne 12. 1. 2022 se, odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške tega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III.V preostalem delu se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov zavrne.

Obrazložitev

Upravni postopek

1.Občinska uprava Občine Domžale (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo na podlagi Razpisa celoletnih štipendij za dijake in študente v Občini Domžale v študijskem letu 2021/2022 (v nadaljevanju: Razpis) v zvezi s 25. členom Odloka o štipendiranju v Občini Domžale1 (v nadaljevanju Odlok o štipendiranju) zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev celoletne štipendije nadarjenim dijakom in študentom. Tako je odločila, ker je ugotovila, da so drugi kandidati dosegli višji skupni seštevek šolskega uspeha in izjemnih dosežkov.

2.Tožnik se je zoper izpodbijano odločbo pritožil, Župan Občine Domžale (v nadaljevanju: drugostopenjski organ) je njegovo pritožbo zavrnil in ugotovil, da posebni stroški v postopku niso zaznamovani.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in jo izpodbija zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da bi mu morala tožena stranka v primerjavi s kandidati, ki so ga prehiteli, dodeliti več točk in ugoditi njegovi vlogi za štipendijo. Očita ji, da je točke dodeljevala poljubno, arbitrarno in v različnem časovnem obdobju. Ker se ni držala razpisnih in zakonskih pogojev, ga je obravnavala izrazito diskriminatorno in ga prikrajšala za štipendijo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi njegovi vlogi za dodelitev štipendije za nadarjene študente, oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka in postopka pred Upravnim sodiščem, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je kandidat z največ izjemnimi dosežki izkazal, da ima devet takšnih dosežkov. Zato je točkovanje na podlagi 11. člena Odloka o štipendiranju in pogojev iz Razpisa izvedla tako, da je 10 točk, določenih s tem odlokom, razdelila na 1,11 točke za en dosežek. Tožniku je priznala dva izjemna dosežka in mu iz tega naslova dodelila 2,22 točke, tretjega dosežka (dekanovega priznanja za odličen študijski uspeh) pa ni upoštevala, saj ga je tožnik uveljavljal prepozno. Tožena stranka še navaja, da so odločbe o drugih vlogah že pravnomočne, zato njihovo točkovanje ne more biti predmet tega postopka. Meni, da lahko tožnik uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo le nanj.

5.Stranki sta v pripravljalnih vlogah vztrajali pri svojih stališčih. Tožnik v svoji pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2023 dodatno navaja, da na dejstvo, da iz izpodbijanega akta ni razvidno, kako in na podlagi česa so bili izbrani kandidati, kaže tudi okoliščina, da je tožena stranka z naslednjim razpisnim letom popolnoma spremenila način izbora kandidatov. V priloženem Razpisu celoletnih štipendij za dijake in študente v Občini Domžale v študijskem letu 2022/2023 (v nadaljevanju: Razpis za leto 2022/2023) je razdelala popolnoma drugačna pravila z natančnim kriterijem, skoraj vseh izjemnih dosežkov, ki jih je priznala pri točkovanju na podlagi Razpisa, pa ni več upoštevala. Tožena stranka na to odgovarja, da Razpis za leto 2022/2023 ni nadaljevanje Razpisa, temveč gre za nov postopek, zato se tožnik na pravila Razpisa za leto 2022/2023 ne more sklicevati.

Materialno pravo

6.Štipendijo tožene stranke za nadarjene študente ureja Odlok o štipendiranju, ki v VIII. poglavju določa postopek podeljevanja štipendij (21. do vključno 27. člen). V skladu z določbo 21. člena tega odloka se štipendije podeljujejo na podlagi javnega razpisa, vsebino katerega določi drugostopenjski organ.

7.Merila za podeljevanje štipendij nadarjenim študentom (v nadaljevanju: merila) Odlok o štipendiranju določa v 11. do vključno 14. členu v IV. poglavju. Poleg splošnih pogojev iz 7. člena navedenega podzakonskega akta morajo kandidati za pridobitev štipendije izpolnjevati tudi pogoje, določene njegovim z 11. členom. Skladno z 2. alinejo prvega odstavka 11. člena tega odloka lahko štipendijo prejmejo študenti od vključno drugega letnika dalje, ki imajo vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega leta. Glede na tretji odstavek istega člena imajo prednost pri izbiri kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja (v nadaljevanju: izjemni dosežki).

8.Izjemne dosežke Odlok o štipendiranju našteva v petem odstavku 11. člena. To so: - najboljše uvrstitve na državnih tekmovanjih o znanju, športu, raziskovalnem delu in na umetniških področjih; - udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa; - uvrstitve na umetniških, arhitekturnih ali drugih natečajih na državni ali mednarodni ravni; - objave in predstavitve izvirnih avtorskih del na umetniških, strokovnih ali znanstveno raziskovalnih področjih, urejanje publikacij, glasil in revij; - pri študentih uvrstitev med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji glede na doseženo povprečje; - drugi izjemni dosežki.

9.Glede meril za podeljevanje štipendij nadarjenim študentom Razpis v 4. A. točki določa, da bo tožena stranka pri podelitvi upoštevala uspeh oziroma povprečno oceno študenta v preteklem šolskem/študijskem letu in izjemne dosežke v razmerju 90% (uspeh) : 10% (izjemni dosežki), pri čemer bo rezultat zaokrožila na dve decimalni mesti.

Dokazovanje

10.V dokaznem postopku je sodišče pogledalo in prebralo listine v priloženem upravnem spisu, v sodnem spisu pa priloge označene od A2 do A9. Vse navedene listine je v soglasju s strankama štelo za vpogledane in prebrane in jih ni posebej naštevalo. Zaslišalo je tožnika in vpogledalo spletno stran //www. domzale.si/act/15124.

11.Kot nepotrebna je zavrnilo tožnikova dokazna predloga: pridobitev upravnih spisov tožene stranke za A. A., B. B., C. C. in D. D., vezanih na razpis številka 1003-11/2021 z dne 28. 9. 2021, in zaslišanje tožnikovega očeta E. E.

Presoja sodišča

12.Tožba je utemeljena.

13.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe (priloga A3 sodnega spisa) izhaja, da je bilo skladno z Razpisom (priloga A4 sodnega spisa) predvidenih do 5 štipendij za nadarjene študente. V skladu z Razpisom in Odlokom o štipendiranju so lahko celoletno štipendijo prejeli študenti od vključno drugega letnika dalje, ki so imeli vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri so imeli kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki so dosegli izjemne dosežke. Glede na obrazložitev prvostopenjskega organa se je upoštevala povprečna ocena v preteklem šolskem/študijskem letu in izjemni dosežki v razmerju 90% za uspeh in 10% za izjemne dosežke, pri čemer je prvostopenjski organ rezultat (seštevek uspeha in izjemnih dosežkov) zaokrožil na dve decimalni mesti. Najvišji seštevek je torej 100,00 - za uspeh 90,00 in za izjemne dosežke 10,00.

14.Prvostopenjski organ je v nadaljevanju obrazložitve navedel seznam izjemnih dosežkov iz petega odstavka 11. člena Odloka o štipendiranju, in zapisal, da se je odločal med 18 kandidati. Odločil je, da se do 5 štipendij za nadarjene študente lahko dodeli tistim, ki so presegli višino 89,25 oziroma dosegli skupni seštevek najmanj 89,28. Ugotovil je, da je tožnik dosegel skupni seštevek v višini 89,25 in sicer za uspeh 87,03 (njegova povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen zadnjega študijskega letnika je 9,67) ter za izjemne dosežke 2,22 (srebrno Vegovo priznanje na državnem tekmovanju iz matematike v aprilu 2019 in spričevalo o splošni maturi s pohvalo iz julija 2020). Prepozno predloženega dokazila o tretjem izjemnem dosežku (Dekanovega priznanja za dosežen odličen študijski uspeh v študijskem letu 2020/21), predloženega 10. 1. 2022, prvostopenjski organ ni upošteval, saj je uveljavljanje izjemnih dosežkov možno le znotraj roka za oddajo vloge za podelitev štipendije, torej do 14. 10. 2021. Tožniku štipendije ni dodelil, ker je ugotovil, da so uspešni kandidati dosegli višji skupni seštevek uspeha in izjemnih dosežkov.

15.Skladno z določbo prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora obrazložitev odločbe vsebovati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

16.Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj so v njeni obrazložitvi izostale ugotovitve o pravno relevantnih dejstvih. Iz obrazložitve tako ni razvidno, kako in na kakšen način je prvostopenjski organ: 1) tožnikov dosežek pri študijskem uspehu 9,67 pretvoril v 87,03; 2) ocenil študijski uspeh in izjemne dosežke uspešnih kandidatov; 3) odločil, da štipendije dodeli tistim, ki so presegli višino 89,25 oziroma dosegli skupni seštevek najmanj 89,28. Zato skupnega tožnikovega rezultata tj. seštevka študijskega uspeha in izjemnih dosežkov ni mogoče primerjati z rezultati tistih kandidatov, ki so na Razpisu uspeli.

17.Na te pomanjkljivosti izpodbijane odločbe je tožnik obrazloženo opozoril že v upravnem postopku v pritožbi, vendar pri tem ni bil uspešen, saj je drugostopenjski organ njegovo pritožbo zavrnil in pritrdil razlogom prvostopenjskega organa. Ponovil je nosilne razloge izpodbijanega akta in pojasnil, da niti Odlok o štipendiranju niti Razpis ne vsebujeta podrobnejših določb o vrednotenju izjemnih dosežkov, zato je nastalo pravno praznino v zvezi s tem zapolnil prvostopenjski organ z odločitvijo, da se, ne glede na vrsto izjemnega dosežka, vsak izjemni dosežek vrednoti z 1,11 točke. Po mnenju drugostopenjskega organa se je tako zagotovila enakost obravnavanja vseh kandidatov v okviru objavljenega razpisa. Tako skopo pojasnilo sodišča ne prepriča, da so bili kandidati res obravnavani enako, kot že ugotovljeno pa razlogi izpodbijane odločbe ne omogočajo preizkusa, ali je bilo temu res tako.

18.Tožnik navaja, da so kandidati B. B., C. C. in D. D. neupravičeno prejeli večje število točk kot on. Za vsakega od teh kandidatov v tožbi navede koliko točk je prejel in natančno obrazloži, koliko točk bi se mu lahko dodelilo ob pravilnem upoštevanju razpisnih pogojev. Kljub temu, da je tožnik ta ugovor podal že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, se drugostopenjski organ do tega vprašanja vsebinsko ni opredelil. V zvezi s tem je odgovoril le, da so glede na določbo 7. alineje petega odstavka 11. člena Odloka o štipendiranju (ki govori o "drugih izjemnih dosežkih") tožnikove navedbe oziroma predlogi, koliko točk bi po njegovem mnenju smeli dobiti kandidati, ki so bili uspešni, nesmiselne in neutemeljene. Po oceni sodišča takšna utemeljitev kriteriju obrazloženosti odločbe ne more zadostiti.

19.Sodišče ugotavlja, da upravna organa nista postopala skladno z načelom materialne resnice, ki ga uzakonja prvi odstavek 8. člena ZUP, saj nista ugotavljala resničnega dejanskega stanja in v ta namen nista ugotovila vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Skladno z določbo prvega odstavka 138. člena ZUP bi moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembni, vendar tega ni storil.

20.Merila za presojo upravičenosti do štipendije so v Odloku o štipendiranju in Razpisu opredeljena zelo ohlapno in skopo (prim. 7. do vključno 9. točko obrazložitve), poleg tega pa iz izpodbijanega akta ni razvidno, kako je prvostopenjski organ pri posameznih kandidatih ta merila uporabil in posledično podelil razpisane štipendije. Glede tega je v izpodbijani odločbi izostala obrazložitev, pravico do slednje pa je šteti kot del pravice do poštenega obravnavanja oziroma postopka po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Ker je glede na navedeno ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Že iz tega razloga je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), v katerem bo moral odpraviti navedeno kršitev. Glede na zgornja stališča bo moral organ skladno s prvim odstavkom 138. člena ZUP ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe.

Glede na ugotovljeno pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske in drugostopenjske odločbe sodišče ni pridobivalo upravnih spisov tožene stranke za A. A., B. B., C. C. in D. D., vezanih na razpis številka 1003-11/2021 z dne 28. 9. 2021 in ni zaslišalo priče E. E., saj je glede na ugotovljeno dejansko stanje ocenilo, da izvedba teh dokazov ni potrebna.

Ker je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo iz zgoraj navedenih razlogov, se do ostalih navedb strank ni opredeljevalo.

Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, naj odloči v sporu polne jurisdikcije. Na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage (dejansko stanje je zaradi bistvene kršitve pravil postopka nepopolno ugotovljeno), sicer pa že narava stvari tega ne dopušča. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. Z ekstenzivnim sojenjem v sporu polne jurisdikcije bi sodišče lahko pretirano poseglo v izvrševanje upravne funkcije, saj bi odločilo namesto upravnega organa, s čimer bi šlo za zaobid načela delitve oblasti. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki jih tožnik ne zatrjuje oziroma v obravnavani zadevi niso izkazane.

O stroških postopka

Odločitev o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem tožniku v upravnem sporu, če je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal odvetnik, mu pripadajo v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika stroški v višini 385,00 EUR. Po določilu zadnjega stavka tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati navedeni znesek ter 22 % DDV, ki znaša 84,70 EUR, skupaj 469,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz II. točke izreka sodbe.

Tožnikovemu zahtevku za povrnitev pritožbenih stroškov ni mogoče ugoditi. S tožbo namreč ne izpodbija odločbe drugostopenjskega organa, s katero je bil v 2. točki izreka zavrnjen njegov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbe. Skladno z določbo prvega odstavka 40. člena ZUS-1 sodišče presodi zakonitost izpodbijanega upravnega akta le v mejah zahtevka (predloga), ki ga vsebuje tožba. Kot povedano tožnik s tožbo zahteva le spremembo oziroma odpravo izpodbijane odločbe, ne pa tudi odločbe drugostopenjskega organa (glede odločitve o pritožbenih stroških), zato ni pravne podlage za presojo ali je tožnik upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov. Glede na to je sodišče tožbo v preostalem delu (glede povrnitve pritožbenih stroškov) na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

-------------------------------

1 Uradni vestnik Občine Domžale, št. 06/15 - uradno prečiščeno besedilo 1, 3/17 in 9/17