Jedro

V postopku prisilne likvidacije je treba upoštevati posebno naravo tega postopka, ki se začne po uradni dolžnosti. Zato se na podlagi 419. člena ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka, ki so določena v 6. poglavju. Ta nima določb o predhodnem postopku in tudi ne določa smiselne uporabe pravil o predhodnem postopku za postopek prisilne likvidacije.

Edina družbenica kot stranka postopka prisilne likvidacije ima možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da dolžnikovo poslovodstvo ni delovalo več kot šest mesecev, pri tem pa se je sklicevalo na sklep z dne 2. 6. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče po stanju sodnega registra ugotovilo, da poslovodstvo ne deluje od 13. 11. 2015 dalje. Sklep registrskega sodišča je šteti za obvestilo sodišču (natančneje: sodniku), pristojnemu za izvedbo postopka prisilne likvidacije. V tem sklepu je navedeno, od kdaj naprej v sodnem registru pri dolžniku ni več vpisano poslovodstvo. Sklep in prejeto obvestilo sta sestavni del obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je obrazložitev zadostna; minimalna, a vendar zadostna.

Zakonski dejanski stan prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo je nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Družba torej preneha, (i) če ima poslovodstvo, pa to ne deluje, (ii) ali če le-tega sploh nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom O. d. o. o.; in (2., 3.) za upravitelja imenovalo A. A., ki naloge in pristojnosti upravitelja v postopku opravlja prek pravnoorganizacijske oblike A. A. s. p. 2. Zoper sklep se je pritožila družbenica in predlagala prekinitev postopka do odločitve o pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2016/23567 z dne 2. 6. 2016. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da dolžnikovo poslovodstvo ni delovalo več kot šest mesecev, zato je na podlagi 7. alineje prvega odstavka 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) družba prenehala. Nadalje je ugotovilo, da je prenehanje tega subjekta sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru v svoje evidence vpisal na podlagi sklepa Srg 2016/23567 z dne 2. 6. 2016, ki je pravnomočen z dnem 5. 7. 2016. O tem je sodni register Okrožnega sodišča v Mariboru 22. 9. 2016 obvestil oddelek, ki odloča v insolvenčnih postopkih in postopkih prisilnega prenehanja. Postopek likvidacije je izvedlo po uradni dolžnosti.

5. V tej zadevi pravnomočnost oziroma pravilnost odločitve registrskega sodišča v zadevi Srg 2016/23567 ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, niti se kot predhodno vprašanje ne rešuje vprašanje pravilnosti vročitve registrskega sklepa. Zato niso podani pogoji za prekinitev pritožbenega postopka (1. točka prvega odstavka 206. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), kar je predlagala pritožnica.

6. Pritožnica uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Navaja, da bi moralo sodišče ob pravilni uporabi procesnih določb (katerih, ne pove) dati možnost tudi pritožnici, ki je družbenica družbe v likvidaciji, da se izjasni o predmetnem postopku in ima tudi sama možnost dokazovati nasprotno (da ima družba delujoče poslovodstvo).

7. Postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom se ni začel na predlog temveč po uradni dolžnosti na podlagi določb drugega odstavka 404. člena v zvezi s tretjim odstavkom 403. člena, 3. alinejo prvega odstavka 402. člena (7. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1) in 522. členom ZGD-1. V postopku prisilne likvidacije je treba upoštevati posebno naravo tega postopka, ki se začne po uradni dolžnosti. Zato se na podlagi 419. člena ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka, ki so določena v 6. poglavju. Ta nima določb o predhodnem postopku in tudi ne določa smiselne uporabe pravil o predhodnem postopku za postopek prisilne likvidacije. Iz 421. člena ZFPPIPP izhaja, da se v postopku prisilne likvidacije uporabljajo samo nekatere določbe ZFPPIPP, na primer ureditev iz oddelka 3.6 in 3.7, nadalje določbe 241. do 243. člena ZFPPIPP (posebej glej tretji odstavek 242. člena ZFPPIPP), ne pa tudi določbe, ki urejajo izvajanje predhodnega insolvenčnega postopka (na primer 234. člen ZFPPIPP).

8. Že po naravi stvari predloga, ki ne obstaja, ni mogoče vročiti družbeniku kot stranki tega postopka (primerjaj 422. člen ZFPPIPP). Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka glede na navedeno torej ne more biti podana, prav tako pa tudi ne kršitev pravice do izjave, saj ima edina družbenica kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (smiselna uporaba drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP).(1) Omenjena kršitev določb postopka torej ni podana.

9. Nadalje tudi ni podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jo pritožnica zatrjuje v tem, da sodišče ni ugotavljalo, ali poslovodstvo dolžnika ni delovalo več kot šest mesecev, pač pa se je le sklicevalo na sodni register istega sodišča, in to na sklep, ki pritožnici v registrskem postopku ni bil vročen (Srg 2016/23567 z dne 2. 6. 2016).

10. Sodišče prve stopnje sicer v obrazložitvi izpodbijanega sklepa res ni natančno navedlo, od kdaj naprej poslovodstvo dolžnika ni več poslovalo (kar je zakonski dejanski stan prenehanja družbe iz 7. alineje prvega odstavka 521. člena ZGD-1), vendar višje sodišče kljub temu meni, da zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka ni podana. Ta je namreč podana le takrat, ko je obrazložitev tako skopa, da je ni mogoče niti preizkusiti, in posledično ni mogoče preizkusiti pravilnosti sodne odločitve. Temu v tem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da dolžnikovo poslovodstvo ni delovalo več kot šest mesecev, pri tem pa se je sklicevalo na sklep Srg 2016/23567 z dne 2. 6. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče po stanju sodnega registra ugotovilo, da poslovodstvo ne deluje od 13. 11. 2015 dalje. Sklep registrskega sodišča je šteti za obvestilo sodišču (natančneje: sodniku), pristojnemu za izvedbo postopka prisilne likvidacije. V tem sklepu je navedeno, od kdaj naprej v sodnem registru pri dolžniku ni več vpisano poslovodstvo. Sklep in prejeto obvestilo sta sestavni del obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je obrazložitev zadostna; minimalna, a vendar zadostna. Poleg tega se sodišče sklicuje na podatke sodnega registra, ki so pritožnici znani (peti odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru; ZSReg; glej tudi 14. točko obrazložitve).

11. V tem (likvidacijskem) postopku se razpravlja le o tem, ali je dejansko podan zakonski dejanski stan iz 7. alineje prvega odstavka 521. člena ZGD-1. Da ni, ima stranka (pritožnica) možnost zatrjevati in izkazati v pritožbi zoper izpodbijani sklep.

12. Že iz same pritožbe izhaja, da pravzaprav niti ni sporno dejstvo, da družba nima poslovodje, saj pritožnica sama navaja, da je družbenica (po podatkih sodnega registra je edina družbenica; primerjaj prvi odstavek 482. člena ZGD-1) sprejela sklep o začasni razrešitvi sebe kot začasne zastopnice, ker naj bi v tistem obdobju Ajpes strankam predlagal, da družbeniki lahko sprejmejo takšne sklepe. Pritožnica s takim argumentom ne more uspeti. ZGD-1 jasno določa, da mora imeti družba z omejeno odgovornostjo poslovodjo, zakon pa tolerira, da družba v nekem obdobju (šestih mesecev) posluje brez poslovodje. Obveznost družbenika je, da v tem obdobju poslovodjo imenuje in to na način, določen z zakonom, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje. Instituta začasnega zastopnika in začasne razrešitve začasnega zastopnika ZGD-1 ne pozna.

13. V nadaljevanju pritožnica zatrjuje, da je poslovodstvo družbe aktivno, da deluje, kar primeroma izkazuje z zatrjevano aktivno udeležbo v sodnih postopkih (pred Okrožnim sodiščem v Celju I Pg 84/2016 in Okrožnim sodišča v Mariboru I Pg 1037/2015) in objavo letnega poročila za leto 2015 na spletnih straneh Ajpes-a. Pritožnica še zatrjuje, da je objava plačana, kakor so plačani tudi davki iz dejavnosti. Iz letnega poročila izhaja, da prihodki od prodaje znašajo več kot 50.000,00 EUR na letni ravni.

14. Takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti že zaradi navedenega v nadaljevanju. Zakonski dejanski stan prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo je nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Družba torej preneha, (i) če ima poslovodstvo, pa to ne deluje, (ii) ali če le-tega sploh nima. Po stanju sodnega registra, ki je pritožnici gotovo znano, saj je bila sama hkrati družbenica in zakonita zastopnica družbe (glej še peti odstavek 8. člena ZSReg), dolžnik nima poslovodje že od 13. 11. 2015. Da bi torej pritožnica sploh utegnila uspeti s pritožbo, bi morala zatrjevati, da je bilo poslovodstvo imenovano na način, kot to določa ZGD-1. Ker gre za družbo z enim družbenikom, o imenovanju poslovodje odloča edini družbenik v obliki sklepa in mora to vpisati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. Kako se vpisuje sklep iz drugega odstavka 526. člena ZGD-1, zakon določa v četrtem odstavku 526. člena ZGD-1: (1.) v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa ali (2.) v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi Notarska zbornica. Če sklepi niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka (drugi odstavek 528. člena ZGD-1).

15. Ker torej pritožnica v tem postopku sploh ni zatrjevala edinega pravno pomembnega dejstva (da je bilo poslovodstvo imenovano), iz sodnega registra pa izhaja, da od 13. 11. 2015 do začetka likvidacijskega postopka (26. 9. 2016) dolžnik nima poslovodje,(2) so izpolnjeni pogoji za likvidacijo dolžnika, saj je z iztekom šestih mesecev družba po zakonu prenehala.(3) Zato sodišče tudi ni izvedlo v pritožbi predlaganih dokazov (listine v spisu, vpogled v celotni spis okrožnega sodišča Srg 2016/23567, zaslišanje B. B. in vpogled v vpisnik Pg Okrožnega sodišča v Mariboru in Okrožnega sodišča v Celju o narokih, na katerih je sodeloval dolžnik).

16. Višje sodišče se ne opredeljuje do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano preganjanje, zlorabe in nasilje s strani različnih izvršiteljev, ker gre za pritožbene trditve, ki za odločitev niso pomembne.

17. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 35/2011 z dne 17. 3. 2011. Op. št. (2): Kar glede na izrecne navedbe v Odgovoru na pojasnila o družbi z dne 24. 11. 2016 (Pd 13) niti ni več sporno.

Op. št. (3): Primerjaj VSL sklepa Cst 638/2016 z dne 12. 10. 2016 in Cst 766/2016 z dne 30. 11. 2016.