Jedro

Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: "Sodna taksa za pritožbo tožene stranke se odmeri v višini 3.157 točk, kar znaša 60.000,00 SIT.

Tožena stranka je dolžna plačati v roku 15-ih dni sodno takso za pritožbo v višini 3.157 točka, kar znaša 60.000,00 SIT in sodno takso za opomin v višini 500 točk, kar znaša 9.500,00 SIT na vplačilni račun sodnih taks v Republiki Sloveniji št. 01100-1000338529, sklic na št. 11-42161-7110006-06770204."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo, da se sodna taksa za pritožbo tožene stranke odmeri v višini 11.368 točk. Toženo stranko je obvezalo, da mora to sodno takso skupaj s takso za sodni opomin vplačati na račun sodnih taks.

Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka in v pritožbi navaja, da je s pripravljalno vlogo z dne 31.01.2004 vložila tudi prošnjo za taksno oprostitev v tem postopku, o kateri sodišče ni odločalo. Že zaradi tega tožena stranka sodne takse ni dolžna plačati. To ne vpliva na dejstvo, da je tožena stranka z isto vlogo vložila tudi nasprotno tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo v ločenem postopku. Če pa sodišču ni jasno, ali tožena stranka prosi za taksno oprostitev tudi v tem postopku, bi moralo ravnati v skladu z določbami o nepopolnih vlogah in toženo stranko pozvati na dopolnitev. Gre za postopkovno kršitev, ki je vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Podrejeno tožena stranka še navaja, da je tudi nepravilna odmera takse po 7.čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). Po določbi 2.odst. 44.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je odločilna tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Tožeča stranka je v tožbi z dne 10.09.1999 kot vrednost spornega predmeta navedla 3.000.000,00 SIT, zaradi tega je odločilna ta vrednost spornega predmeta, ne pa vrednost, ki jo je tožeča stranka samovoljno in poljubno spremenila v kasnejših vlogah. Zgolj zaradi tega, ker je pravdo na strani tožeče stranke prevzela njena pravna naslednica, tožba niti ni bila spremenjena in je zato nedopustna sprememba vrednosti spornega predmeta. Sodna praksa dopušča spremembo vrednosti spornega predmeta samo v primeru zvišanja tožbenega zahtevka, kar v tem primeru ni bilo podano.

Pritožba je utemeljena.

Ne sicer v delu, ko tožena stranka zatrjuje, da je predlagala z vlogo z dne 31.01.2004, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks. Te vloge v spisu ni, če pa misli na nasprotno tožbo s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, je to vlogo tožena stranka vložila 04.07.2003 in sodišče prve stopnje jo je v postopku po nasprotni tožbi, ki se vodi pod opr.št. P 677/2002 s sklepom z dne 01.04.2003 oprostilo plačila sodnih taks. V predmetnem postopku pa toženka ni predlagala taksne oprostitve, zato so pritožbene trditve v tej smeri neupoštevne. Je pa utemeljena pritožba tožene stranke glede odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odmero sodne takse za pritožbo. Po določbi 2.odst. 18.čl. ZST se namreč za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če v tem zakonu (ZST) ni drugače določeno. Zakon o pravdnem postopku v 2.odst. 44.čl. določa, da se lahko sodišče v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in če je stranka navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost in nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepriča o pravilnosti navedene vrednosti in o tem odloči s sklepom zoper katerega ni posebne pritožbe. Zakon o sodnih taksah pa vsebuje tudi specialno določbo v 24.členu, ki določa, da v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za ta primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačno vrednost spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, kar pa ne more. Glede na takšno stanje je pritožbeno sodišče odmerilo sodno takso za pritožbo v obsegu 3.157 točk, kar znaša po vrednosti točke 19,00 SIT 60.000,00 SIT. Iz navedenih razlogov je pritožbi tožene stranke ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka (3.tč. 365.čl. ZPP).