Jedro

Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za razdružitev solastne nepremičnine.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je svojo odločitev oprlo na določilo 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (1), uporabiti pa bi moralo določilo 119. člena istega zakona. Ta določa, da je potrebno, kadar je predmet delitve nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiški knjigi predlogu za delitev predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica ne nepremičnini. Ta pogoj je v danem primeru izpolnjen, saj so sodišču predloženi tako kupna pogodba med J. B. starejšim in G. Al. in G. An. kot tudi pogodba med J. B. starejšim in Gr. A. Ob takem stanju je jasno, kakšen je obseg nepremičnine oziroma je ta pogodbeno opredeljena in opisno določena. Sodišče bi lahko z uporabo določila 123. člena ZNP opravilo razdružitev tako, da bi stvar prodalo, in razdelilo izkupiček. Taka razdružitev med predlagateljico in nasprotnim udeležencem pa nima učinka napram zemljiškoknjižnim solastnikom po delno izvedenem in nedokončanem etažiranju celotne nepremičnine. Sklicuje se na sodno prakso iz katere izhaja, da je potrebno pri predlogu, ki se nanaša na delitev nepremičnine navesti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi. V nasprotnem primeru večjega števila nepremičnin ne bi bilo možno razdružiti in razdeliti med solastnike, če bi bila edina podlaga za vodenje postopka vknjižbe nepremičnine v zemljiško knjigo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje jo je oprlo na pravilno materialnopravno podlago in jo v razlogih sodbe tudi ustrezno pojasnilo. Predlagateljica želi razdružitev solastne nepremičnine, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot štirisobno stanovanje s kabinetom v prvem nadstropju, …. (glej redni izpisek iz zemljiške knjige, ki se v spisu nahaja na list. št. C 3). Iz iste listine so razvidni tudi podatki o lastnikih te nepremičnine, ki so: Gr. A. z deležem 16/100, G. Al. 16/100, G. J. 16/900, R. M. 16/900, G. L. 16/900, Z. A. 16/900, G. M. 16/900, K. A. 16/900, G. B. 16/900, A. J. 16/900, J. K. 260/600, J. B. 62/600, G. Ab. 16/1800 in G. S. 16/1800. Prvostopenjsko sodišče je pravilno štelo, da je predmetna nepremičnina v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku. Pri tem se je tudi pravilno oprlo na določilo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (2) in 118. člena ZNP. Pri delitvi stvari pa so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (primerjaj sklep VSC Cp 626/97 z dne 22. 10. 1997).

5. Neutemeljeno se pritožba sklicuje na določilo 119. člena ZNP, saj se ta nanaša na primere, ko je predmet delitve nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, zato je potrebno v predlogu za delitev navesti zemljiškoknjižne podatke ali predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica na nepremičnini. V danem primeru je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, prav tako so določeni solastniški deleži. Listini, na katere se sklicuje pritožba in predlagateljica tekom postopka (prodajna pogodba sklenjena med B. J. ter A. Gr. in B. J. ter Al. G. in An. G., ne omogočata razdelitve nepremičnine, kot predlaga predlagateljica. Niti ni iz teh listin jasno razvidno, kako naj bi si takratni lastnik ter kupci med seboj razdelili nepremičnino (štirisobno stanovanje s kabinetom) kot navaja predlagateljica. Iz podatkov zemljiške knjige (na katere se je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče tudi pravilo oprlo) izhaja drugače. Zato tudi ta primer ni enak primerom, na katere se sklicuje pritožba in so ti pritožbeni razlogi neutemeljeni.

6. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne tudi tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku(3)).

(1) Uradni list SRS št. 30/1986 in naslednji, v nadaljevanju ZNP.

(2) Uradni list RS št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ.

(3) Uradni list RS št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.