Jedro

Dejstvo, da je nasprotni udeleženec dolžni znesek nakazal po pošti in ne na hranilno knjižico nasprotnega udeleženca, kot je bilo med strankama dogovorjeno v pogodbi, ni utemeljen razlog za nesprejem izpolnitve, zato je šteti, da je upnik od dneva nesprejema poslanega zneska v zamudi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlagateljevemu predlogu za odprtje depozitnega računa in med redne gotovinske pologe sprejelo znesek 61.158,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, za čas od 1.11.1998 do 21.12.1998, ter predlagatelja seznanilo na kateri račun naj omenjeni znesek nakaže. Nasprotnega udeleženca pa je pozvalo, da položeni znesek prevzame v roku petih let, sicer bo zaradi zastaranja pravice do dviga pologa, znesek nakazan v proračun.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa zavrnitev predloga v celoti. Navaja, da se strinja z ugotovitvijo sodišča, da kupoprodajna pogodba ostaja v veljavi. Neutemeljena pa je odločitev sodišča, da je kot upnik prišel v zamudo, ko je 21.12.1998 odklonil prejem zneska 61.158,00 SIT, saj dejstva, da je nasprotni udeleženec prišel v zamudo, predlagatelj sploh ni navajal in je tako sodišče odločilo o dejanskem stanju drugače kot je trdil predlagatelj, s tem pa je kršilo tudi pravila postopka. Ko je predlagatelj 15.10.1998 prejel sklep o prisilni izterjavi dolga iz terjatev zavezanca, svoje obveznosti do nasprotnega udeleženca še ni bil dolžan izpolniti, izpolniti bi jo moral do 1.11.1998. Nepravilna je tudi odločitev sodišča, da nasprotni udeleženc ni imel razloga za zavrnitev nakazila 61.158,00 SIT, saj predlagatelj ni izvedel nakazila na hranilno knjižico nasprotnega udeleženca, temveč mu je omenjeni znesek prinesel pismonoša. Imel pa je tudi poseben interes za zavrnitev delne izpolnitve obveznosti, saj je na predlagatelja naslovil tri dopise, ki jih je potrebno razlagati kot opomine za plačilo. Navaja še, da na seznamu zaostalih davčnih obveznosti z dne 11.12.1998 ni overovitve direktorja davčnega urada, kot to določa 2. odst. 44. člena Zakona o davčnem postopku, zato je izvršba na podlagi takega seznama nezakonita, s tem pa tudi sklep o prisilni izterjavi z dne 8.10.1998 in tudi izvršba tega sklepa.

Predlagatelj odgovora na pritožbo, ki ga določa 4. odst. 31. člena ZNP, ni podal. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da čeprav predlagatelj ne navaja izrecno, da je prišel nasprotni udeleženec kot upnik v zamudo, ko ni sprejel nakazila 61.158,00 SIT, je imel v mislih prav to, saj sicer ne bi bil podal predloga za odprtje depozitnega računa, da bi kot dolžnik položil za upnika dolgovani znesek pri sodišču, kot to določa 1. odst. 327. člena ZOR, ki med drugim določa kot eno izmed predpostavk za položitev zneska, upnikovo zamudo. Omenjena določba ZOR vsebuje tudi druge možne predpostavke, npr. da je upnik neznan, poslovno nesposoben ali da se zanesljivo ne ve kdo in kje je, ki pa v konkretni zadevi očitno ne prihajajo v poštev. Poleg tega predlagatelj v predlogu navaja, da nasprotni udeleženec brez utemeljenega razloga zavrača prejem kupnine, kar pa skladno z določbo 1. odst. 325. člena ZOR pomeni, da je nasprotni udeleženec kot upnik prišel v zamudo. Sodišče prve stopnje glede dejanskega stanja torej ni ugotovilo nečesa, česar predlagatelj ne bi navajal ter tako tudi ni kršilo pravil postopka.

Pritožbeno sodišče ne sledi navedbi nasprotnega udeleženca, da predlagatelj 15.10.1998, ko je prejel sklep o prisilni izterjavi dolga iz terjatev nasprotnega udeleženca, svoje obveznosti do le-tega še ni bil dolžan izpolniti. Nasprotni udeleženec celo sam v pritožbi navaja, da bi predlagatelj moral izpolniti pogodbene obveznosti do 1.11.1998. Predlagatelj je torej svoje pogodbene obveznosti bil upravičen izpolniti, ne da bi prišel v zamudo, kadarkoli v 30-dnevnem časovnem obdobju med 1.10.1998 in 1.11.1998. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni imel utemeljenega razloga za zavrnitev nakazila, pa čeprav je šlo le za delno izpolnitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trije dopisi, ki jih je nasprotni udeleženec poslal predlagatelju, ne predstavljajo posebnega interesa, iz določbe 2. odst. 310. člena ZOR, ki opravičuje odklonitev prejetja delne izpolnitve denarne obveznosti, nakazujejo kvečjemu, da se je tudi nasprotni udeleženec zavedal, da 30-dnevni izpolnitveni rok ni bistvena sestavina kupoprodajne pogodbe z dne 1.10.1998. Dejstvo, da je znesek 61.158,00 SIT prinesel pismonoša, namesto, da bi bil znesek nakazan na hranilno knjižico nasprotnega udeleženca, kot je bilo to dogovorjeno v pogodbi, kar nasprotni udeleženec navaja šele v pritožbi, pa tudi ni utemeljen razlog v smislu 1. odst. 325. člena ZOR, za nesprejem izpolnitve.

Pritožbeno sodišče pa tudi ne sledi navedbi nasprotnega udeleženca, da seznam zaostalih obveznosti z dne 11.12.1998 ni izvršilni naslov, v smislu 2. odst. 44. člena Zakona o davčnem postopku, ker na njem ni overovitve direktorja davčnega urada, saj je podpisana oseba pooblaščena za opravljanje tovrstnih dejanj prav s strani direktorja davčnega urada.

Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, ker pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi, po določbi 2. odst. 350. člena ZPP, po uradni dolžnosti, je skladno z 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.