Jedro

Zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, ni dovoljeno vložiti revizije iz razloga zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in toženi stranki naložilo, da tožnici za čas od 4.4.1997 do 4.9.2002 iz naslova napredovanja v plačnih razredih izplača razliko v plači v skupni višini 13.163,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški za plačilo takse. Ugotovilo je, da je tožena stranka pripoznala tožničin tožbeni zahtevek in da ne gre za takšen zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da izjava o pripoznavi ni bila dana v zmoti. Ravnateljica tožene stranke je po vložitvi tožbe ponovno pregledala vso dokumentacijo, povezano s postopkom obravnavanja tožničinega napredovanja in se je brez kakršne koli prisile odločila, da pripozna zahtevek kot utemeljen.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in v njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da pripoznava ni bila opravljena, ker je tožena stranka stvarni oziroma pravni položaj presojala nepravilno. Pojasnjuje, da ni poznala določbe materialnega prava, ki nezadovoljno stranko sili, da zoper odločbo vloži pritožbo na svet šole. Ker sta navedeno določbo materialnega prava spregledali obe sodišči, je kršeno materialno pravo. Zmota je bila relevantna, saj bi moralo sodišče tožečo stranko opozoriti, da v postopku izkaže, da je vložila protest zoper sporno odločbo. V primeru pasivnosti tožeče stranke, pa bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. Materialno pravo je bilo kršeno tudi v primeru priznanja pravdnih stroškov, ki jih je sodišče priznalo po odvetniški tarifi, kljub temu, da je tožnico zastopala oseba, ki jo po procesnih predpisih sploh ne bi mogla zastopati.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi četrtega odstavka 370. člena ZPP je zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, revizija dovoljena samo zaradi razlogov iz 1. in 2. točke prvega odstavka (bistvene kršitve določb ZPP) in drugega odstavka (prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem druge stopnje) tega člena.

Tožena stranka v reviziji sicer uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar jo ne konkretizira ter določno ne navede v katerem delu in v čem je izpodbijana sodba z njo obremenjena. Zato sodišče z vidika navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodbe sodišča druge stopnje ni moglo preizkusiti.

Ker je šlo za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 338. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje utemeljeno preizkušalo le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in glede tega, ali je bila pripoznava dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Revizijske navedbe, da bi sodišče kljub izjavi zakonite zastopnice tožene stranke moralo pozivati tožnico, da dokaže vložitev ugovora zoper odločbo o uvrstitvi v plačilni razred in določitvi količnika za obračun plače, pomenijo poskus uveljavljanja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, kar glede na 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog, ker zatrjevane kršitve tožena stranka v pritožbi ni uveljavljala.

Revizija se neutemeljeno sklicuje na zmotno razumevanje materialnega prava s strani zakonite zastopnice tožene stranke v zvezi z vtoževanim zahtevkom, zaradi česar naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti in naj bi bila zato neveljavna. Zakonita zastopnica se v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati na pravno zmoto in nepoznavanje predpisov o delovnih razmerjih. Ne gre za opravičljivo zmoto v smislu določb tretjega odstavka 338. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da pripoznava ni bila podana v opravičljivi zmoti.

Tožena stranka v reviziji navaja, da je bilo pred sodišči nižje stopnje kršeno materialno pravo. Ker na podlagi četrtega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z revizijo zoper sodbo druge stopnje s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, to ni dovoljen revizijski razlog, sodišče teh navedb ni moglo upoštevati.

Revizijske navedbe, da je napačna tudi odločitev o stroških postopka, niso upoštevne, saj proti odločitvi o stroških postopka revizija ni dovoljena (sicer pa je sodišče prve stopnje tožnici priznalo le povračilo takse, ne pa tudi stroškov zastopanja).

Glede na navedeno sodišče zaključuje, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.