Jedro

Na upnikov predlog so določeni idealni deleži vsake od nasprotnih udeleženk na skupnih stvareh (nepremičninah). S tem je določen alikvotni del lastninske pravice, pripadajoč vsaki od nasprotnih udeleženk, zato tudi določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju predstavlja delitev stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlagateljev (upnikov) predlog skupno lastnino nasprotnih udeleženk - 1/4 nepremičnin parc. št. 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17 vse k.o. X in 1/6 nepremičnin parc. št. 18, 19, obe k.o. X - razdelilo tako, da je na navedenih deležih določilo polovična solastninska deleža za vsako od nasprotnih udeleženk.

2. Pritožuje se prva nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zatrjuje nepravilno uporabo četrtega odstavka 72. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Meni, da ni bila izvedena z navedenim določilom predvidena delitev skupne stvari, ampak določitev idealnih deležev skupnih lastnic. Razen tega je bil predlog podan v neprimernem času, saj so pritožnica in drugi solastniki sestavili notarski zapis in izdelali delilni načrt ter podpisali sporazum o določitvi etažne lastnine zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Zaradi tega postopka je nastopila blokada v ureditvi stanja ter bodo morali biti dogovori ponovno sklenjeni. Glede stroškov postopka meni, da bi jih moral kriti predlagatelj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določeni so idealni deleži vsake od nasprotnih udeleženk na skupnih stvareh (nepremičninah). Z določitvijo solastninskih deležev na premoženju v skupni lasti je določen alikvotni del lastninske pravice, pripadajoč vsaki od nasprotnih udeleženk. To pomeni, da lahko vsaka od nasprotnih udeleženk s svojim idealnim deležem samostojno razpolaga; z izvršbo je mogoče poseči na vsakega od idealnih deležev nasprotnih udeleženk. Pritožbeno sodišče zato soglaša, da tudi določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju, predstavlja delitev stvari. Táko delitev je predlagal predlagatelj, ki je upnik prve nasprotne udeleženke. Za tako delitev ima inters, ker so z njo opredeljeni idealni deli, na katere lahko poseže z izvršbo.

5. Trditev, da je predlog za delitev podan v neprimernem času, je pritožbena novota. Trditev o že izdelanih delilnih načrtih in listinah, ki so podlaga za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, ki naj bi jih bilo treba zaradi delitve spreminjati, nobena od nasprotnih udeleženk v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala. Pritožnica ne pojasni, zakaj tega ni storila. Pritožbene trditve o neprimernem času za delitev zato ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

6. Odločitev o stroških postopka je pravilna. Ker je postopek izveden v interesu predlagatelja in prve nasprotne udeleženke, sta dolžna kriti skupne stroške, ki so nastali s plačilom sodnih taks. Ostale stroške trpi vsak od udeležencev postopka svoje. Taka delitev stroškov je predvidena s tretjim in prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.