Jedro

V tej zadevi zato ne more biti govora o tem, da dolžnik iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic ali da se ni mogel jasno iz določno izjaviti o zadevi, zaradi česar bi obstajala dolžnost sodišča, da ga še posebej opozarja na to, da si lahko vzame pooblaščenca ali zaprosi za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Upraviteljica je navedbam v pritožbi nasprotovala ter vztrajala pri ugovoru proti odpustu obveznosti.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugovoru upraviteljice ugodilo z nosilnimi razlogi, da je dolžnik dal lažno izjavo o svojem premoženju, ni javil nobenih sprememb o vozilih, sklenil leasing pogodbo in zavarovanji za dve vozili na nepošten način, čeprav so njegovi prihodki zadostovali zgolj za golo preživetje in niso bili zadostni za plačilo obrokov za vozilo. Dolžniku je očitalo, da je kršil svoje obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena in 386. člena ZFPPIPP ter ravnal z goljufivim namenom, saj je med postopkom osebnega stečaja v preizkusnem obdobju sklenil pravni posel v nasprotju z določbami zakona, s tem pa je škodoval upnikom in tako zlorabil pravico do odpusta obveznosti (8. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Ker dolžnik s svojim ravnanjem ni upravičil namena odpusta obveznosti, je sodišče odločilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

6.Dolžnik odločitev sodišča prve stopnje primarno izpodbija z navedbami, da ga sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni opozorilo na to, da mu v primeru, ko je vložen ugovor proti odpustu obveznosti, pripada brezplačna pravna pomoč. Šteje, da bi o tem moral biti poučen, saj je v vlogi z dne 6. 12. 2024 posebej izpostavil, da se mora zaradi neutemeljenega ugovora stečajne upraviteljice kot prava nevešča oseba ukvarjati s pravnimi vprašanji.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Iz načela pomoči prava nevešči stranki (12. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) izhaja splošna dolžnost sodišča opozoriti stranko, ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima, katera pravdna dejanja lahko opravi. Sodišče mora stranko, kadar se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava, opozoriti, naj si vzame pooblaščenca (prim. 283. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8.V tem postopku sodišče ni bilo dolžno opozoriti dolžnika na brezplačno pravno pomoč, saj se pojasnilna dolžnost sodišča glede pooblaščenca nanaša (zgolj) na primer, če se stranka ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava, za kar pa v tem primeru ne gre. Dolžnik je namreč v postopku ugovora proti odpustu obveznosti vložil dve vlogi, v katerih je konkretizirano odgovoril na navedbe upraviteljice v ugovoru in njenim navedbam vsebinsko nasprotoval (v eni izmed vlog je nasprotoval tudi pravni kvalifikaciji leasing pogodbe s „poukom upraviteljici“, da ima leasing pogodba pravno naravo zakupne in ne posojilne pogodbe). Iz vsebine njegovih vlog izhaja, da se je jasno in določno izjavil o ugovoru proti odpustu obveznosti in na posamezne očitke odgovoril, pa ne morebiti z vsebinsko praznim ugovorom, pač pa dovolj konkretiziranim in dokazno podprtim, da je upraviteljica njegove navedbe delno upoštevala ter ugovor proti odpustu obveznosti delno umaknila. V tej zadevi zato ne more biti govora o tem, da dolžnik iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic ali da se ni mogel jasno iz določno izjaviti o zadevi, zaradi česar bi obstajala dolžnost sodišča, da ga še posebej opozarja na to, da si lahko vzame pooblaščenca ali zaprosi za brezplačno pravno pomoč.

9.Tudi sicer pa gre v primeru, če sodišče ne opozori prava neuke stranke, ki se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, naj si vzame pooblaščenca (ali zaprosi za brezplačno pravno pomoč), za relativno bistveno kršitev (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). To kršitev je dolžnik v pritožbi uveljavljal, višje sodišče pa glede na zgoraj navedeno ugotavlja, da tudi v primeru, da bi bila podana (pa ni), v ničemer ni vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

10.Pritožbene navedbe so neutemeljene tudi v delu, v katerem dolžnik izpodbija presojo sodišča prve stopnje, da je dal lažno izjavo o premoženju in ni javil sprememb o vozilih. Pritožnik vztraja, da v času, ko je podal izjavo o premoženjskem stanju, ni bil lastnik vozil, ter navaja, da tudi če bi bil, je bila dolžnost upraviteljice, da ob začetku stečajnega postopka opravi poizvedbe o njegovem premoženjskem stanju. Ker so vse spremembe razvidne iz uradnih evidenc, bi jih upraviteljica po stališču dolžnika morala sama preveriti.

11.Pravica do odpusta obveznosti je zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov do lastnine, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta zato ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Preizkusno obdobje ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).

12.Dolžnik ne more uspeti z očitki upraviteljici glede njene domnevne neskrbnosti pri preverjanju evidenc o lastništvu vozil, saj so njegove zakonske dolžnosti jasne: ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja mora razkriti vse svoje premoženje, upraviteljici pa javljati vse spremembe (384. člen ZFPPIPP). Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika tudi omeji, med drugim tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Podatki v spisu ne potrjujejo dolžnikovih navedb, da v času, ko je podal izjavo o premoženjskem stanju, ni bil lastnik vozil. Iz odgovora na poizvedbo št. ... z dne 3. 5. 2024, UE Maribor, ki je bil priloga upraviteljičinemu ugovoru proti odpustu obveznosti izhaja, da je imel v lasti dve vozili (motorno kolo YAMAHA, YZF 600 R, letnik 1997, VIN ... in vozilo RENAULT CLIO / 1.2, letnik 1999, VIN ...). Odgovoru je upravna enota priložila izpis iz evidence motornih vozil, na te dokaze pa je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Dolžnik svojega ravnanja ne more opravičiti s prelaganjem odgovornosti na upraviteljico, ki je leta 2024 preverjala lastništvo vozil, saj to nikakor ne vpliva na njegovo odgovornost za njegovo neresnično izjavo o premoženjskem stanju. Tudi sicer pa iz njenega odgovora na pritožbo izhaja, da je lastno preiskavo o lastništvu opravila zaradi neodzivnosti dolžnika, pri čemer je prvo poizvedbo o lastništvu vozil na UE Kranj oddala že 16. 4. 2022.

13.Dolžnik se svoje odgovornosti ne more razbremeniti niti s špekulacijami o tem, kako bi morala postopati sodišče in upraviteljica ter kakšne ugotovitve bi morala sprejeti. Že zgoraj je opozorjeno, da ima dolžnik med postopkom osebnega stečaja omejeno poslovno sposobnost v delu, ki se nanaša na razpolaganje s premoženjem. Dolžnik je v postopku na prvi stopnji sam potrdil, da je eno vozilo uničil v času, ko je že bil v postopku osebnega stečaja (predložil je tudi potrdilo o uničenju), s tem pa je onemogočil, da bi bilo vozilo prodano v stečajnem postopku.

14.Ne drži niti pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na katero leasing pogodbo se nanaša obrazložitev sodišča prve stopnje. Dolžniku se ne očita sklenitev dveh leasing pogodb, kot to zmotno navaja v pritožbi, pač pa sklenitev dveh zavarovalnih polic za vozili Ford (D) / S-MAX 1,8 TDCi Trend in Ford (D) / Focus 1,6 TDCi Futura ter ene leasing pogodbe za vozilo Ford (D) / S-MAX 1,8 TDCi Trend. Ta pogodba je bila predmet obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, zato ni nobenega dvoma, katero vozilo je bilo predmet leasing pogodbe. Nenazadnje se tudi dolžnik v pritožbi pravilno sklicuje na navedeno vozilo. Ker za odločitev ne more biti relevantno, kakšne dogovore je v zvezi z vozilom dolžnik sklepal z domnevnim uporabnikom vozila A. A., se sodišču prve stopnje z navedbami v zvezi s tem tudi ni bilo potrebno ukvarjati. Pritožbeni očitki so zato tudi v tem delu neutemeljeni.

15.Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, v katerem dolžnik navaja, da bi morali upniki sami preverjati insolventnost, in ker je niso, ne morejo biti oškodovani. ZFPPIPP je glede obveznosti stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja jasen. Drži pritožbena navedba, da če stečajni dolžnik sklene pogodbo ali drug pravni posel, za sklenitev katerega nima poslovne sposobnosti, ne da bi ga pri tem zastopal upravitelj, ali če brez soglasja sodišče izvede pravno dejanje, za katerega mora pridobiti to soglasje, tak pravni posel oziroma pravno dejanje nima pravnega učinka, če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 386. člena ZFPPIPP). Prav tako drži, da po četrtem odstavku 386. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna domneva, da je druga pogodbena stranka vedela za začetek postopka osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena oziroma pravni posel izveden kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja (prim. tudi četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Ker pa upnika (leasingodajalec in zavarovalnica) nimata položaja strank v stečajnem postopku, sta ravnala pravilno, ko sta o dolžnikovih ravnanjih obvestila upraviteljico, le-ta pa je ukrepala v skladu s svojimi nalogami. Za odločitev o ugovoru proti odpustu obveznosti ni pomembno ravnanje leasingodajalca in zavarovalnice, saj to v ničemer ne razbremeni dolžnika, da ravna vestno in pošteno, kar je namen preizkusnega obdobja. Da dolžnik ni tako ravnal, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

16.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavjeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 283, 283/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 384, 384/6, 384/6-1, 386, 399, 399/4, 399/4-8, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.