Jedro

Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom.

Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2013 do plačila in ji povrniti pravdne stroške (točka I. izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 464,21 EUR pravdnih stroškov ter stranskemu intervenientu 399,55 EUR pravdnih stroškov, v 15. dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. in III. izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo oziroma razveljavitev in vrnitev v novo sojenje. Pritožba graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost s strani zdravnika ni bila izvedena povsem korektno, vendar pa običajno, glede na razmere v bolnišnici. Ta ugotovitev negira pravice pacientov določene z zakonom in dopušča, da se le te izvršujejo glede na razmere v bolnišnici, ki ne smejo vplivati na izvrševanje pravic, kot jih vsakomur zagotavlja zakon (47. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti - ZZDej). Nadalje je zmotna ugotovitev, da Zakon o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) ne predpisuje točnega časa izvedbe pojasnilne dolžnosti, saj je slednje določeno v drugem odstavku 20. v zvezi s 26. členom ZPacP, pri čemer mora biti pacientova privolitev dana tudi pisno in dokumentirana na obrazcu iz 27. člena istega zakona. Pojasnilna dolžnost bi bila izvedena pravočasno le, če bi bila tožniku dana pred podpisom privolitvenega obrazca za anestezijo, le ta pa v obravnavani zadevi ni bila izvedena, saj tožniku ni bila dana možnost, da informirano privoli v predlagani medicinski poseg, ker predhodno pred podpisom zakonsko določenega privolitvenega obrazca, ni bil seznanjen z vsemi možnimi zapleti anestezije, še posebej ne z možnostjo poškodbe ali izdrtja zob, torej s tveganjem, ki se je dejansko, pri uvajanju v anestezijo, uresničilo. Tožnik je obrazec izpolnil in podpisal 5. 6. 2013 ob 10.30 uri, ne da bi bil predhodno obveščen in seznanjen o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega - anestezije. Tožnik je zatrjeval, da v času od sprejema na oddelek, pa do pričetka uvajanja v anestezijo z endotrahealno intubacijo, ni imel nobenega razgovora z anesteziologinjo D.M., dr. med. (v nadaljevanju anesteziologinja), s čemer je zanikal navedbe tožene stranke (v nadaljevanju toženke), da naj bi mu slednja pred tem pojasnila, da lahko pride do poškodbe ali ekstruzije zob. Pred operativnim posegom je ni videl ali je spoznal in z njo ni vršil nobenega razgovora, da bi mu podrobno razložila anestezijo in možne zaplete, kar je potrdil tudi v svoji izpovedbi, ko je povedal, da ga je ena izmed treh oseb, ki so bile vse opremljene z zaščitno masko, pred uvajanjem v anestezijo spraševala, med opisanim dogajanjem v dvorani pa je bil že pod vplivom Dobrikuma, zato so bile že po običajnem teku stvari njegove sposobnosti realnega sprejemanja informacij bistveno okrnjene, nobeno od postavljenih vprašanj pa se ni neposredno nanašala na stanje tožnikovih zob, pri čemer o možnem zapletu, da bi lahko med anestezijo prišlo do poškodbe ali izdrtja zob, sploh ni bilo nobenega govora. Anesteziologinjo je tožnik prvič zavedno videl po operaciji, ko se mu je predstavila in opravičila v bolniški sobi in šele od takrat dalje je vedel, da je anestezijo izvršila prav ona. V čem naj bi se tožena stranka „zapletala“ sodišče obrazloženo ne pojasni. Tožena stranka svojih trditev, da je bilo tožniku pred intubacijo pojasnjeno, da lahko pride do poškodbe ali ekstruzije zob, niso dokazane. Če bi sodišče sledilo izpovedbi anesteziologinje, je povedala le, „da bomo poskušali paziti, da pa se vendarle lahko kaj zgodi“, kar pa po obliki in po vsebini ni šteti za izpolnitev obvestilne in pojasnilne dolžnosti določene z zakonom in pridobljenim izvedenskim mnenjem. Organizacijske težave bolnišnice glede izvajanja postopkov anestezije, po katerih anesteziolog vidi pacienta prvič neposredno pred operacijo, ko je pacient že pod vplivom sedativov, ne smejo in ne morejo ter niso opravičljiv ali utemeljen razlog, da se pacientove pravice ne uresničijo skladno z zakonom in pravili stroke. Izpovedbi prič dr. M. in dr. Č. izkazujeta, da tožnik ni mogel informirano privoliti v medicinski poseg, saj ni bila predhodno izpolnjena pojasnilna dolžnost. Neutemeljeno je razlogovanje sodišča, da je bilo tožniku znano stanje njegovih zob (majavost), zato bi lahko pričakoval tudi možnost izdrtja zoba, majavost zgornjih zob pa mu je bila znana že dalj časa pred posegom. Šlo je za minimalno majavost, na majavost v posledici napredovalne paradontalne bolezni pa je bil res s strani svojega zobozdravnika (dr. L.D.) opozorjen po pregledu slik na pregledu dne 31. 5. 2013, pri čemer slednja ni zahtevala nobene posebne medicinske obravnave, razen odstranitve trdih in mehkih zobnih oblog ter rednih kontrol. Tožnik, ki ni bil predhodno obveščen, ne o vrsti in ne o načinu izvedbe nameravanega medicinskega posega - splošne anestezije z endotrahealno intubacijo, ni mogel pričakovati, ne vedeti za obstoj možnosti poškodbe ali izdrtja zoba, o tem ni bil predhodno obveščen in mu ta možnost ni bila v celoti pojasnjena. Kakšen bi bil odziv tožnika v primeru, da bi bil pravočasno in v celoti opozorjen na možne zaplete, je za predmetni postopek nepomembno, saj je izkazano, da je med izvajanjem medicinskega posega - uvajanjem tožnika v anestezijo z endotrahealno intubacijo, prišlo do izdrtja zoba in poškodbe alveolarne kosti, s tem pa se je uresničilo tisto tveganje, na katero bi moral biti tožnik opozorjen, pa ni bil, v posledici česar je tožena stranka odgovorna za škodo zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. Predhodni pregled tožnika s strani zdravnikov G. in Č. niso vsebovali obvestil in pojasnil v zvezi z nameravanim medicinskim posegom anestezije, zato jih ne gre enačiti ali šteti za dolžno ravnanje, ki ga je v zvezi z obvestilom in pojasnilom po 20. členu ZPacP dolžan v celoti in pravočasno ter ustno in pisno podati zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg (anesteziolog), zato je sklicevanje sodišča na poseben pregled, ki sta ga omenjena zdravnika specialista opravila, neutemeljeno, protispisno in brez povezave z obravnavano zadevo. V čem je sklicevanjem tožnika na izkušnjo z anestezijo opravljeno pred operacijo očesa v UKC Ljubljana neutemeljeno sodišče ne pojasni. Operativni poseg 6. 6. 2013 je bil pričet ob 11.00 uri, anestezijski postopek v zapisnik, ki ga vodi anestezist, ni vnesen, glede na izpovedbo dr. Č. je utemeljen zaključek, da je bila obravnava pri anesteziologu zaključena ob 10.50, kar izhaja iz odpustnega pisma oziroma zapisa o medoddelčni obravnavi in pred pričetkom operacije, kot tudi iz izpovedbe anesteziologinje, ki je povedala, da ko pacienta prvič vidi, do tega, ko pade v anestezijo, traja do 15 minut, o izdrtju zoba pa je anesteziologinja obvestila dr. Č., ko si je sam še umival roke (in pred samo operacijo). To je tožnik izpostavil v vlogi 1. 6. 2016, z navedbo, da je posledično utemeljen zaključek, da je anestezistka prvič videla privolitveni obrazec po uvedbi tožnika v anestezijo in ob začetku operacije ob 11.00 uri, do česar se sodišče ni obrazloženo opredelilo. Tožnik se sklicuje še na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in sami s sabo v nasprotju ter v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov o izvedbi dokazov v spisu. Priglaša stroške.

3. Tožena stranka in stranski intervenient na pritožbo tožeče stranke nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju v celoti zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odškodnine, ki naj bi mu nastala zaradi izdrtja zoba +1 s poškodbo alveolarne kosti zaradi medicinske napake pri izvajanju anestezije ob intubaciji (izvedba in endotrahealne intubacije) oziroma zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti glede postopka anestezije. Ugotovljeno je bilo, da do zdravniške napake ni prišlo (kar sedaj ni več pritožbeno sporno), hkrati pa, da je bila tožniku podana pojasnilna dolžnost s strani anesteziologinje, ki sicer ni bila izvedena povsem korektno, vendar pa običajno glede na razmere v bolnišnici (kar je pritožbeno sporno).

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), tudi ne tistih, na katere se izrecno sklicuje tožnik v pritožbi in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. Razlogi v izpodbijani sodbi temeljijo na obširni dokazni oceni izvedenih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje skrbno in po oceni sodišča druge stopnje prepričljivo dokazno ocenilo, zato se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju nanje sklicuje, dodaja pa le odgovore na pritožbene graje.

7. Pritožbeno sporno je le še vprašanje pojasnilne dolžnosti, pri čemer je tožnik v postopku zatrjeval, da pojasnilna dolžnost sploh ni bila izpolnjena, podrejeno pa, da ni bila izpolnjena pravilno, kar sedaj v pritožbi ponovno izpostavlja. Tožena stranka je zatrjevala, da je ob sprejemu tožnik izpolnil obrazec za privolitev v anestezijo, v katerem je navedel, da ima majave zobe in nosi zobno protezo, anestezistka pa mu je pred intubacijo, pred uvedbo anestezije pojasnila, da lahko glede na navedeno oziroma glede na napredovalno paradontalno bolezen pride do poškodbe in ekstruzije zob.

8. V postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je bil pri tožniku dne 6. 6. 2013 na oddelku ORL in MFK Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (v nadaljevanju UKC Maribor) opravljen operativni poseg ekstrakcije neizraslih zob osmic spodnje čeljusti, odstranitev folikularnih cist v predelu spodnje čeljusti, pri čemer je prišlo pri uvajanju v anestezijo oziroma ob intubaciji do izdrtja zoba +1 zgoraj, dan pred posegom je tožnik podpisal privolitveni obrazec za anestezijo(1) (točka 7 obrazložitve izpodbijane sodbe).

9. Pritožba ponavlja, da je tožnik dan pred operativnim posegom podpisal privolitveni obrazec brez predhodne obveščenosti oziroma seznanjenosti o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnosti anestezije, vendar pa pri tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da navedena okoliščina ni bila pravno odločilna pri odločanju o tem, ali je bila tožniku dana pojasnilna dolžnost v zvezi z anestezijo ali ne. Sodišče prve stopnje je namreč zaključek o tem, da je bila izpolnjena pojasnilna dolžnost s strani anesteziologinje sprejelo na podlagi izpovedbe tožnika, zaslišanja anesteziologinje ter prič G. in Č. (zdravnikov, ki sta izvedla operativni poseg), ob presoji njihove verodostojnosti v povezavi s podanimi tožbenimi trditvami, upoštevaje pri tem 11. in 20. člen Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) ter prvi odstavek 147. člena OZ(2) in drugi odstavek 6. člena OZ(3).

10. Ko govorimo o odgovornosti za škodo zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti, govorimo o neposlovni, deliktni odškodninski odgovornosti, za katero morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje elementi, in sicer protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med njima in krivda povzročitelja, pri čemer prve tri dokazuje oškodovanec, četrta pa se posledično domneva. Povzročitelj se razbremeni svoje odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 131. člena OZ), ker gre v našem primeru za odgovornost delodajalca (UKC Maribor), če le ta dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (prvi odstavek 147. člena OZ). Ker je v našem primeru UKC Maribor imel zavarovano svojo odgovornost pri toženki, je zato posledično slednja zavezana za plačilo odškodnine (921. člen OZ)(4) v primeru nastanka zavarovalnega primera (943. člen OZ).

11. Zdravnik je dolžan pacienta v okviru pojasnilne dolžnosti seznaniti z možnimi zapleti, do katerih lahko pride pri operaciji (predvsem na redne rizike posameznega posega, tiste, ki so tipični za poseg in tiste, ki so statistično pogostejši, pri čemer so v primeru, ko gre za redek zaplet, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja). Pojasnilna dolžnost je pomembna zato, da ima pacient pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do sodelovanja v procesu samega zdravljenja (20. člen ZPacP). Okoliščine, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne zgolj, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko, torej ko zdravljenje oziroma poseg realizira riziko. Zdravnik mora pacientu pojasniti tipična tveganja, torej tista, ki so posebej značilna za načrtovani poseg in se jim tudi ob največji možni skrbnosti in opravi posega brez napak (kot je bilo v obravnavanem primeru) vedno ni mogoče izogniti ter so tako pomembna, da so sposobna vplivati na pacientovo odločitev. Pojasnilo ni potrebno, če nastane škoda le v ekstremno redkih primerih in je domnevati, da pri razumnem pacientu omenjeno tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg(5).

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožniku dana pojasnilna dolžnost v zvezi z anestezijo s strani anesteziologinje na dan operacije oziroma tik pred njo, ko je bil tožnik že pod vplivom tablete za pomiritev(6) (Dormicum(7)), v predprostoru operacijske dvorane, ko mu je predočila, da zaradi majavosti zob (podatek o tem je izhajal iz s strani samega tožnika izpolnjenega privolitvenega obrazca, ki ga je tožnik izpolnil dan pred posegom(8)), pri čemer je ob intubaciji, to je uvedbi v anestezijo dejansko prišlo do izdrtja zoba, ki ga tekom nadaljnjega operativnega posega ni bilo mogoče namestiti nazaj (reinplantirati) zaradi predhodno paradentotično spremenjenih mehkih tkiv in kosti (resorbcije kostnine oziroma že predhodno paradentalno spremenjene kosti)(9). Da je anesteziologinja v danem primeru ravnala s profesionalno skrbnostjo in ji ni moč očitati zdravniške napake pri uvajanju tožnika v anestezijo pritožbeno ni sporno, pri čemer je šteti, da je izdrtje zoba v anesteziji reden riziko(10).

13. Ni utemeljena pritožbena graja, da je neverodostojna izpovedba anesteziologinje in ne tožnikova izpovedba. Sodišče prve stopnje se je do izpovedb obeh natančno opredelilo v točki 13 obrazložitve, kjer je evidentno zapisalo, zakaj tožniku ne verjame, verjame pa priči M., anesteziologinji, katere izpovedbo je potrdila tudi priča Č., skladna pa je tudi z medicinsko dokumentacijo(11). Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom. Pritožba se sedaj sklicuje na to, da se anestezistka pred uvajanjem tožnika v anestezijo z intubacijo ni seznanila s podatki privolitvenega obrazca in posledično s podatki stanja tožnikovega zobovja. Ta pritožbena graja ni utemeljena, sodišče prve stopnje se je namreč do tega dejstva opredelilo v točki 15 obrazložitve, verjelo je izpovedbi anestezistke, da se je s stanjem zob tožnika in dejstvom majavosti le teh seznanila neposredno pred anestezijo na podlagi podatkov iz privolitvenega obrazca za anestezijo, tožnik tega ni ovrgel, na drugačno dejansko stanje pa ni moč sklepati niti na podlagi zdravniške dokumentacije v spisu. Verodostojnosti izpovedbe anesteziologinje ne more omajati zgolj dejstvo, da je na privolitvenem obrazcu ob svojem podpisu napisala uro 11.00. Med zapisano uro in njeno izpovedbo ni razhajanj. Sodišče prve stopnje je pojasnilo (točka 15 obrazložitve), da je to ura prihoda pacienta (tožnika) na operacijo, kar evidentno izhaja iz operacijskega zapisnika (B6), anestezistka pa je povedala, da se je s tožnikom pogovorila pred posegom in pred uvedbo anestezije.

14. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja zoper zaključek sodišča prve stopnje, da je bila opravljena pojasnilna dolžnost anesteziologinje kljub temu, da ni bila izvedena povsem korektno, vseeno pa običajno glede na razmere v bolnišnici. Pritožba se pri tem sklicuje na nepravočasnost podaje pojasnilne dolžnosti. Sodišče druge stopnje se strinja s tem, da je bila pojasnilna dolžnost anesteziologinje dana že v času, ko se tožnik ni mogel več izogniti samemu operativnemu posegu, vendar pa je ugotoviti, da je šlo za nujen operativni poseg. Tožniku je zaradi ugotovljenega obstoja folikularnih cist v področju spodnje čeljusti obojestransko (ki so mu jih v operativnem posegu odstranili) grozila nevarnost zloma spodnje čeljusti, pri čemer je šlo za poseg takšne intenzitete, da ga tudi po laični oceni pritožbenega sodišča ni bilo mogoče opraviti na drug način kot z anestezijo. Medicinski poseg z anestezijo kot del operativnega posega je bil za samo izvedbo operativnega posega neobhodno potreben. Primarno je šlo za zdravljenje tožnika zaradi ugotovljenega obstoja cist v predelu spodnje čeljusti, ki jih je bilo potrebno odstraniti zaradi preprečitve zloma spodnje čeljusti.

15. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je anesteziologinja v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.

16. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja o tem, da se sodišče prve stopnje ni izjasnilo „o tožnikovi izkušnji z anestezijo opravljeni pred operacijo očesa v UKC Ljubljana“. Sodišče prve stopnje je o navedenem zavzelo konkretno stališče v točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe (na strani 11).

17. Sodišče druge stopnje na podlagi vsega navedenega pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila podana pojasnilna dolžnost, kar pomeni, da ravnanje anesteziologinje ni bilo protipravno oziroma nedopustno, s čimer je odpadel eden izmed elementov, ki bi moral biti kumulativno podan, da bi lahko govorili o krivdni odgovornosti zavarovanke toženke ter s tem odškodninski odgovornosti toženke.

18. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

19. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan nositi vse stroške, ki so mu v pritožbenem postopku nastali, sam (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1) : Med dokaznimi listinami je listina označena z B3, to je privolitveni obrazec za anestezijo, ki ga je tožnik izpolnil 5. 6. 2013 in v katerem je tožnik pod rubriko „imam majave zobe“ označil DA.

Op. št. (2) : Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

Op. št. (3) : Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Op. št. (4) : Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.

Op. št. (5) : VSRS sodba II Ips 174/2012 z dne 21. 3. 2013. Op. št. (6) : Anestezistka je izpovedala, da dobi bolnik že v svoji sobi tableto za pomiritev in sproščanje, ki se standardno daje bolnikom pred posegom.

Op. št. (7) : Sodišče prve stopnje je napačno zapisalo Dobrikum namesto Dormicum.

Op. št. (8) : Dokazna listina označena z B3. Op. št. (9) : Kar izhaja iz točke 1 in 3 (na strani 76 in 77 spisa) izvedenskega mnenja.

Op. št. (10) : Iz izvedenskega mnenja (točka 10 na strani 78 spisa) izhaja, da je izdrtja zoba v anesteziji dogodek, ki je znan in v literaturi opisan, pri čemer je izpostavljen članek iz leta 2013, v katerem je zapisano, da se v 25% zgodi poškodba zob med splošno anestezijo.

Op. št. (11) : Odpustno pismo z dne 11. 6. 2013 (A2), operacijski zapisnik z dne 6. 6. 2013 (B6) in privolitveni obrazec za anestezijo z dne 5. 6. 2013 (B3), ki ga je podpisala 6. 6. 2013 ob 11.00 uri dr. M..