Jedro

V obravnavanem primeru gre za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih. Pritožnik trdi, da je za njega dobro poskrbljeno tudi doma in da zanj lahko skrbi žena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi žena povedala, da ne obvlada pritožnika in ne more zagotoviti njegove varnosti, česar pa v spisu ni mogoče najti. Ker pritožnik predlaga zaslišanje žene, v spisu pa ni podatka o tem, kaj naj bi žena povedala, je bilo treba sklep razveljaviti. V sklepu se sodišče sklicuje na izvedenca, ki pa nima podlage v listinah v spisu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka sklenilo, da se sprejeti osebi, A. A., omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov. V 2. točki je sklenilo, da se ga zadrži brez privolitve na zdravljenju še do 20. 12. 2015. 2. Proti temu sklepu, in sicer ga izpodbija v celoti, vlaga pritožbo A. A. po pooblaščencu. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ga odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišče v sklepu zapiše, da ob sprejemu žena pove, da ga doma ne more več obvladovati, ker je zmeden in sili iz hiše. Te navedbe sodišča so zmotne. Za pritožnika skrbi njegova žena, A. Z. Pritožnik ji zaupa in je odvisen od nje. Žena je poklicala reševalce, vendar ne iz razloga, ker ne obvladuje situacije z gospodom, temveč zato, ker je bila sama v večstanovanjski hiši, v kateri poleg nje in moža živi še njena vnukinja M. P. z družino. Zato sodišče napačno sklepa, da žena ne more več skrbeti za moža ter da je potreben stalni nadzor. Žena skrbi za moža in ga lahko obvlada. Ko je poklicala reševalca, se je počutila osamljeno pri reševanju problematike s sprejeto osebo, saj je bila vnukinja z družino na počitnicah. Celotna družina pa lahko skrbi za gospoda in žena se lahko obrne na njih, ko jih potrebuje. A. Z. je gospodov zdravnik dr. Ko. ob priliki povedal, da ima pritožnik vrsto demence, za katero je značilen strah. Zato je pomembno, da je poleg njega oseba, ki ji zaupa in to je žena. Zadržanje ni v korist pritožnika. V domačem okolju je za njega dobro poskrbljeno, in tam se počuti varnega, ko za njega skrbi žena, ki pa ima podporo pri vnukinji in družina. Vnukinja se iz počitnic vrne čez 14 dni in stanje bo običajno. Predlaga kot dokaz zaslišanje žene, A. Z. in priče M. P. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu pravilno citirano pravno podlago, ki je odločilna za reševanje nastale situacije. Treba je presojati pogoje, ki so določeni v 39. členu Zakona o duševnem zdravju in sodišče jih pravilno našteje. Med drugim tudi pravilno ugotovi, da je za pogoj potrebna ugotovitev, da ugotovljenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno ali z nadzorom). Sodišče je kot dokaz v tem postopku zaslišalo sprejeto osebo in izvedenca dr. M. K. Sodišče prve stopnje med drugim povzame ugotovitve izvedenca o tem, da gre pri tožniku za bolezensko stanje, in sicer močno napredovanega stanja sindroma starostne demence. Izvedenec je ugotovil, da sprejeta oseba ne more živeti sama in da je v celoti odvisen od pomoči in postrežbe drugih ter da zaradi ohranjene pokretnosti rabi stalen nadzor, da ne bi odtaval in s tem ogrozil svoje življenje in zdravje.

5. Sodišče prve stopnje tudi povzame ugotovitev izvedenca, da je ob tokratnem sprejemu žena povedala, da ga ne more doma več obvladovati, saj je popolnoma zmeden in sili iz hiše misleč, da ni doma.

6. Zadnjo ugotovitev pa graja pritožnik in trdi, da žena lahko skrbi za njega in da gre pri tokratnem sprejemu za problem, da je vnukinja, s katero živita v hiši, z družino na dopustu. Zato pritožba predlaga zaslišanje žene in vnukinje.

7. Pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo ugotovitev sodišča, da je žena ob sprejemu povedala, da ga ne more več obvladovati doma, da je sprejeta oseba zmedena in sili iz hiše, ker misli, da ni doma. Pritožbeno sodišče je pregledalo vse listine v spisu in ugotovilo, da je v spisu le zaznamek, da je pritožnika pripeljala A. Z. V spisu in tudi na zapisniku ni videti, da bi bila žena pritožnika zaslišana. Pritožnik pa trdi, da žena lahko skrbi za njega še naprej oziroma, da ji pri tem pomaga vnukinja. Ker je v spisu ugotovitev, katere ni mogoče v spisu preveriti, gre pa za pravno pomembno dejstvo, ali je mogoče v dani situaciji pritožniku stanje odvrniti z drugimi oblikami pomoči, sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato naj sodišče prve stopnje zasliši pritožnikovo ženo in preveri, ali držijo navedbe iz izpodbijanega sklepa ali pa ima pritožnik prav in je pritožnika mogoče nadzorovati doma. V izvedeniškem mnenju in tudi sodišče ni ugotovilo, kako poteka zdravljenje pri pritožniku. Sodišče se je namreč postavilo na stališče, da zaslišanje lečečega zdravnika ni potrebno. Če bo sodišče prve stopnje po opravljenem zaslišanju pritožnikove žene menilo, da je treba ugotoviti tudi potek zdravljenja, naj zasliši tudi lečečega zdravnika. Če bo pa treba preveriti, ali pritožnikova žena lahko skrbi za pritožnika le v primeru, da ji pomaga vnukinja, bo treba zaslišati tudi vnukinjo, kot predlaga pritožba.

8. Če bo po korektno opravljenem dokaznem postopku sodišče ugotovilo, da tožnik zaradi bolezni rabi stalen nadzor, drugi način zdravljenja pa ni možen, pa bo treba dopustiti zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, do časa, ko ga je predlagal izvedenec.

9. Do odločitve sodišča prve stopnje, naj pritožnik ostane sprejet na oddelku pod posebnim nadzorom.