Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Revizija se zavrne.
1. Gre za spor o poteku meje med sosedi. Sodišče je odločilo v korist predlagateljev na podlagi kriterija zadnje mirne posesti iz četrtega odstavka 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Nasprotna udeleženca se potegujeta za uporabo kriterija močnejše pravice; svojo lastninsko pravico opirata na kupoprodajno pogodbo in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v stečajnem postopku, na podlagi katerih sta se vknjižila kot (so)lastnika. Vprašanje je, ali jo tovrstna načina pridobitve lastninske pravice res utemeljujeta.
2. Sodišče prve stopnje je določilo mejo med nepremičnino, parc. št. 485/9, k.o. ..., v solasti predlagateljev, in nepremičnino, parc. št. 474/1, k.o. ..., ki je v solasti nasprotnih udeležencev. Odločilo je še, da se tako določena meja označi s trajnimi mejnimi znamenji, in o stroških postopka.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
4. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta nasprotna udeleženca vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavljata naslednja vprašanja: 1. Ali sklicevanje na pravno veljavni način pridobitve lastninske pravice (konkretno na pravnomočen sklep sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v stečajnem postopku in na kupoprodajno pogodbo) za nepremičnino, katere sestavni del je po katastrskih podatkih tudi sporni mejni prostor, lahko zadošča za izkaz močnejše pravice v primeru, če meja med parcelama ni dokončno urejena? 2. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 77. člena SPZ, ker pri presoji izkazanosti kriterija močnejše pravice ni upoštevalo posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku? 3. Ali je sklep sodišča druge stopnje (pa tudi sklep sodišče prve stopnje) obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker glede odločilnih dejstev nima razlogov? Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni obrazložilo svojega stališča, da sklicevanje na pravno veljavni način za pridobitev lastninske pravice ne zadošča za izkaz močnejše pravice in s tem, ko ni obrazložilo svojega stališča, da vprašanje (ne)dobrovernosti nasprotnih udeležencev pri nakupu nepremičnine ni pomembno, storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 360. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost sodbe? Ali drugostopenjska sodba v konkretnem primeru dosega zahtevani standard obrazloženosti?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).